new aussie

Tangalooma Resort

2011-12-21T00:24:00.034+11:00

V Avstraliji Bozic izgleda malce drugace kot v Evropi. Ker je Decembra tu poletje, se namesto v snezinkah valjamo v pesku. Japanke, kopalke in veliko soncne kreme - so obvezna oprema za bozicne praznike.

Le eno uro stran (s trajektom iz Brisbane-a) se nahaja cudoviti pesceni otok z imenom Moreton Island, ki je eden najvecjih pescenih otokov na svetu (velikosti 38 x 10km). Tezko je za verjeti, da tako blizu mesta lezi rajski otok, s cudovitimi pescenimi plazami in neokrnjeno naravo... S Chrisom sva v tej lepoti uzivala en cudovit vikend (na racun njegovega sefa!), in bilo je... nepozabno. Mislim, da slike povejo vec kot besede... Ampak pozor: Slike lahko povzrocijo val ljubosumja! Da pa vrzem se eno poleno na ogenj, naj povem, da smo v morju in soncu uzivali brez nevarnosti morskih psov, meduz in ostalih cudovitih morskih zivalic - druzbo so nam delali le divji delfini in mocno Avstralsko sonce! Jaz pa sem si privoscila tudi masazo v slamnatem bungalovu na plazi... Ahhhh....

Recepcija

Masazni bungalov... mmm...

Pogled iz najinega balkona...

Cudovite barve...

Uzivanje...

Plaza...

Queensland, moj dom

Policijska postaja! LOL

Chris in moj klobuk :)

Raj...

Rajska voda...

Javni prevoz...

Moker Chris (in jaz slikam ispod palme!)

Za tiste bolj radovedne pa se en link za vec informacij:
tangalooma.com

Roadtrip 3. del (Canyon & domov)

2011-11-27T19:48:00.003+11:00

V nadaljevanju sledi se zadnje poglavje nasega potovanja; Kings Canyon, prihod nazaj v Alice Springs, nato let v Sydney in voznja domov (1000km).

Kings Canyon je bil verjetno najlepse presenecenje na nasi poti, se posebno zato, ker se nihce od nas ni nikoli prej slisal zanj. Kings Canyon se nahaja 323km jugo-zahodno od mesta Alice Springs, njegove stene pa so visoke vec kot 300m. Nasa manjsa skupina se je ze pred vzhodom odpravila na 6km-ski sprehod; povzpeli smo se od vznozja do vrha, nato preckali na drugo stran kanjona in se spustili nazaj v dolino.

Na poti nazaj v Alice Springs smo prenocili v Kings Creek Station (taboriscu), medtem, ko so okoli nas divjali pozari. Nebo je bilo temno oranzne barve in svetovali so nam, da smo v pripravljenosti na nenaden odhod. Edina cesta, ki vodi v Alice Springs je bila kot oranzna nit v pepelnati pokrajini, kjer so noc in dan, dan za dnem, teden za tednom (kontrolirano) pozigali ozek pas vegetacije in s tem preprecili pozarom, da bi nenadoma zajeli ali preckali cesto in s tem blokirali edino povezavo s civilizacijo.

Iz letalisca v Alice Springs smo ujeli let v Sydney, ki pa ni bil prav nic zabaven. Majhno letalo je plavalo v turbulencah... in ko smo pristali, sem si obljubila da vsaj se eno leto ne stopim vec na letalo. Voznja iz Sydneyja v Brisbane je potekala razmeroma tekoce, prespali pa smo v majhnem mestu z imenom Heatherbrae (ne morem verjeti da se se vedno spomnim), v Motto Farm Motel-u. Naslednji dan smo na Gold Coastu pobrali se Moe-ja (mojega mackona) in 30 minut kasneje smo bili doma. Ah, kako lepo je bilo spet spati v domaci postelji!

Tole je nekaj foto utrinkov s tretjega dela potovanja:

Avstralske avtohtone rozice... Zal ne vem imena.

Avstralske avtohtone rozice... "Honey Grevillea"

Avstralske avtohtone rozice... Zal ne vem imena.

Avstralske avtohtone rozice... Zal ne vem imena.

Midva, Kings Creek Station

Nas avtobus in pepelnato nebo, Kings Creek Station

Tabor, Kings Creek Station

Pepelnati zahod, Kings Creek Station

Soncni vzhod, Kings Canyon

Skupinska fotka, Kings Canyon

Kings Canyon

Kings Canyon

Kings Canyon

Ati in njegov iPad nekje v puscavi... ?

Na poti domov, pokrajina blizu Byron Bay-a...

Na poti domov, pokrajina blizu Byron Bay-a...

Lep soncni zahod na poti domov...

Skoraj doma...

Mami in ati in ogromno prtljage. Tole je se zadnjih 30km, ko smo spotoma pobrali se Moe-ja, ki je bil med nasimi pocitnicami pri Tini in Mike-u.

Moe po prihodu domov. Lepo je biti spet doma!

Roadtrip 2. del (Srce Avstralije)

2011-11-09T17:31:00.012+11:00

V Avstraliji zivi 800 razlicnih vrst ptic. Tole na sliki so roza/sivi kakaduji z imenom "Pink Galah", ki zivijo po vsej Avstraliji - v divjini in mestih.

Po Avstraliji se prosto sprehaja vec kot en milijon divjih kamel. V Avstralijo so jih pripeljali (1860-1907) priblizno 12,000; predvsem za transport, fizicna dela in pomoc pri ekspedicijah. Ko jih niso vec rabili, so jih spustili v divjino. Leta 2009 jih je v divjini zivelo ze 1 milijon, stevilka pa se podvoji vsakih 9 let. Na sliki sva jaz in Chris, ki jahava udomacene kamele... nekje kdo ve kje.

Dingo je samotarski avstralski divji pes. V Avstraliji se je naselil pred priblizno 4000 leti in ne zna lajati. Je zelo inteligenten in prijazen pes, ki zivi predvsem v outbacku (divjini). Dingo ima posebne sapice, ki mu omogocajo da rotira zapestje - in zato dingo lahko odpre tudi vrata z vrteco kljuko! Na sliki je udomaceni dingo, ki smo ga srecali na poti do Uluruja.

Uluru je njegovo avtohtono ime, ima pa tudi evropskega - Ayers Rock. Uluru je najvecji kamen na svetu, viden tudi iz vesolja. Uluru je najbolj prepoznavna (naravna) ikona v Avstraliji. Tu se nahaja ze 500 milijonov let. Ljudje smo v obstoju sele 200.000 let, prvi ljudje pa so se v Avstraliji naselili priblizno 40.000 let nazaj. Avstralski Aborigini veljajo za eno najstarejsih kultur na svetu.

Uluru je dom extremnim temperaturnim razlikam; od -5 pozimi do 46 stopinj poleti. Na sliki je nase taborisce v blizini Uluruja. Hotelska soba vas bo tu stala $3000 na noc. Ob nasem obisku so temperature nihale med 5 stopinj ponoci do 28 stopinj podnevi.

Uluru je doma v Severnem Teritoriju (Northern Territory) z obmocjem 1,420,970 km2 in 224,800 prebivalci. Vecina jih zivi v glavnem mestu teritorija - Darwinu (pop. 120,652). Na sliki je Chris na sprehodu okoli Uluruja, ki se nahaja 444km jugo-zahodno od mesta Alice Springs (pop. 22500), ki zivi predvsem od turizma. Uluru na leto obisce pol milijona turistov, 1x vec kot celotna populacija teritorija.

Prvi priseljenec/belec, ki je videl Uluru je bil Ernest Giles, ki je leta 1872 povsem po naklucju (na eni izmed njegovih ekspedicij po Centralni Avstraliji) ugledal Uluru. Na sliki je moja mami in koscek Uluruja.

William Gosse je bil prvi belec/priseljenec, ki je pred 138. leti splezal na Uluru (1873). Danes je plezanje po Uluruju sicer dovoljeno, vendar zelo nezazeljeno. Lokalni aborigini obiskovalce prosijo naj spostujejo njihovo tradicijo in ne plezajo po "svetem" kamnu. Na sliki je moj ati in Uluru v ozadju.

Aborigini trdijo, da plezanje po Uluruju prinasa nesreco. Od leta 1873 se je na Uluruju smrtno ponesrecilo 35 ljudi. Mi smo sveti kamen obcudovali iz varne razdalje. Na sliki sem jaz s tipicnim avstralskim klobukom, ki odganja muhe.

Uluru je en ogromen kamen. Iz zemlje ga kuka 348m, vecina mase pa se nahaja pod zemljo. Obseg vidnega dela je 9.4km. Uluru se nahaja v Uluru-Kata Tjuta nacionalnem parku, ki je (od leta 2010 zopet) v lasti lokalnih aboriginov (Pitjantjatjara and Yankuntjatjara people).

Uluru je znan po tem da ob razlicnih svetlobah spreminja barvo. Na sliki sva Chris in jaz, cliché Uluru fotka!

Najlepsi soncni zahodi na svetu so vedno v puscavah, dalec od mest in mestnih luci.

Nas drugi dan v puscavi Avstralije se je zacel zgoraj zjutraj (okoli 4h), ko smo se odpravili na sprehod (pohajkovanje) po Kata Tjuti. Zal nismo videli soncnega vzhoda v vsej svoji lepoti, ker so v blizini divjali pozari in temu primerno pepeljili nebo. Kata Tjuta je originalno ime te prastare kamnite formacije, ki pa ima tudi evropsko ime - The Olgas.

Kata Tjuta je dobila ime The Olgas leta 1872, ko je kamnito formacijo "odkril" Ernes Giles. Ta je kamnito formacijo (gorovje) poimenoval po Kraljici Olgi iz Württemberga.

Originalno ime Kata Tjuta pomeni "veliko glav". Kamnita formacija je sestavljena iz 36. kamnitih hribckov.

Kenguruji so avtohtoni prebivalci Avstralije, ki so se razvili samo tu, na tem ploskem, velikem kontinentu. Rdeci kenguruji potujejo s hitrostjo 20-40km/h, lahko pa dosezejo tudi hitrosti do 70km/h na kratkih razdaljah. Kenguruja je oblikovalo okolje v katerem zivi - je izjemen atlet, ki porabi neverjetno malo energije za premostitev ogromnih razdalj.

Kata Tjuta in Uluru sta si v geoloski sestavi podobna in oba sta izjemnega kulturnega pomena za lokalne avtohtone prebivalce.

V sprehodu po Kata Tjuti smo zelo uzivali. Razen enega strmega vzpona ni bilo vecjih izzivov. Naslednji dan pa nas je cakala nova dogodivscina...

Prihodnjic: Roadtrip 3. del (Kings Canyon & domov)

Roadtrip 1. del (Bris-Syd-Alice)

2011-11-01T21:12:00.020+11:00

13. Septembra sta na juzno poloblo priletela moja starsa. Le nekaj dni kasneje smo z avtom odrinili proti Sydneyju. Na poti smo imeli dva vecja postanka (Grafton in Kempsey). Grafton je zelo simpaticno mestece, polno starih visokih dreves. V Sydneyju smo ostali 4 dni, nato pa odleteli v center Avstralije, Alice Springs. V nadaljevanju sledi foto album s tega cudovitega potovanja.

Lep zelen Queensland... na poti v Sydney

Grafton, pop. 17,000

Ati pod drevesom, Grafton, NSW

Sodisce, Grafton, NSW

Policijska postaja, Grafton, NSW

Nas nocni postanek, Colonial Court Motor Inn, Kempsey, NSW

Pred motelom, Kempsey, NSW

Druzinska slika pred postajaliscem, ki izgleda kot Uluru?

Dobrodosli v Sydney, NSW

Starsa pred operno hiso, Sydney, NSW

Chris, Harbour Bridge, Sydney, NSW

Chris in jaz na Emeilovi poroki, Sydney, NSW

Sydney iz zraka, polet proti centru Avstralije

Pristanek v Alice Springs, NT

Chris in ati pred bungalovom, Alice Springs, NT

Alice Springs, NT

Chris v oazi...

Nasi bungalovi, Desert Palms Resort

Soncni zahod

Chris, Alice Springs, NT

Vijolicno nebo, Alice Springs, NT

Prihodnjic: Roadtrip 2. del (Srce Avstralije)

New Aussie!

2011-10-28T08:49:00.036+11:00

Koncno! Minila so stiri leta in pol od kar sva se z Jernejem preselila v Avstralijo. Verjetno sva se oba v teh stirih letih spremenila bolj kot sva se prej v desetih. Kljub okoliscinam oba ostajava tu, vsak na svojem koncu Avstralije, vsak na svoji zivljenjski poti.

Zivljenje je pot v neznano. Ce bi mi kdo deset let nazaj rekel, da bom leta 2011 zivela v Brisbane-u (z Avstralcem!), imela avstralsko drzavljanstvo, igrala hokej (na ledu!) in imela ze eno locitev za sabo... bi mu stezka verjela. A ravno to je zanimivo. Ta pot v neznano. Kdo ve kje bomo cez 5 let? Jaz upam, da bom se vedno tu. Skrajni cas je ze, da opustim svoje nomadske podvige in pozenem korenine.

"From this time forward 

I pledge my loyalty to Australia and its people, 

whose democratic beliefs I share, 

whose rights and liberties I respect,

and whose laws I will uphold and obey."

10.8.2011 sem prispela na (tezko pricakovani) cilj. Drzavljanstvo mi je izrocil Ron Clarke, zupan Gold Coast-a, ki je tudi bivsi olimpijski atlet in pisatelj. Z nostalgijo se spominjam dneva v letu 2004, ko sem si v glavo zapicila, da mi bo uspelo... In ko si jaz nekaj zapicim v glavo! ... In sedaj, ko so te sanje postale resnicnost, se pred mano odpirajo novi cilji in nove poti...

4 leta, 3 mesta

2011-07-15T10:42:00.000+10:00

Pred nekaj tedni sva se s Chrisom preselila v Brisbane "suburbijo" z imenom Edens Landing. V najemu imava (4-sobno) hiso za $310/teden. Na Gold Coastu sem placevala $345/teden za 3-sobno stanovanje, v Sydneyju pa $400 (pred dvemi leti). Queensland je definitivno obcutno cenejsi kot Sydney, that's for sure :) Brisbane je torej moj tretji dom v Avstraliji, in hisa v Edens Landing je moj osmi naslov. Let's just say I am an expert in moving and logistics by now :) Sicer pa sem ravno na meji kjer se zacne Brisbane in konca Gold Coast, tako da se imam se vedno za zlato dekle :-)

Main Beach, Gold Coast

S Chrisom sva maja skoraj kupila hiso v Edens Landing, ampak sva potem odstopila od pogodbe zaradi slabega izvida gradbenega porocila. Avstralske hise so namrec zgrajene z lesenim ohisjem in v vecini primerov razpadejo v 30-40 letih. Potem hiso porusijo in zgradijo novo. Po eni strani se mi zdi to zelo butasto, po drugi strani pa je to odlicna strategija za gradbeni sektor, ki ima zaradi tega veliko vec posla. Hisa, ki sva jo kupovala je izgledala v redu, ampak sva potem placala strokovnjake, da so jo ocenili z gradbenega in "termitskega" vidika, in koncno porocilo ni bilo ravno obetavno. Zato sva od nakupa odstopila. V procesu sva izgubila $1000 (in zelo me jezi, da sva morala sama financirati to porocilo, ki bi resnicno moralo biti dostopno vsakemu potencialnemu kupcu), po drugi strani pa je boljse izgubiti $1000, kot kupiti slabo hiso, v casu, ko je hiso skoraj nemogoce prodati naprej. Chris ze skoraj eno leto prodaja svojo hiso v Algester-ju.

Potencialni dom, Edens Landing

Se nekaj dogodkov s koledarja: Prejsnji teden (10/7) sem napolnila 30 let! Mesec kasneje, 10/8 bom uradno prejela Avstralsko drzavljanstvo (po tocno stirih in pol letih zivljenja v dezeli down under!), 13/9 pa na juzno poloblo (prvic) priletita moja najbolj zvesta blog bralca - moj fanclub - moja starsa! Komaj cakam. S Chrisom ju bom nalozila v avto in "off we go" - gremo na roadtrip. S Chrisom morava biti 18/9 v Sydneyju, na Emeilovi poroki (moj dober prijatelj iz Sydneyja), starse pa bova medtem pustila zaljubljeno gledati v Sydney Opera House. Po krajsem obisku v Sydneyju si bomo verjetno ogledali se Canberro (prestolnico) in koscek notranjosti Avstralije (the outback). Exciting! Komaj cakam, da priletita. (Upam, da bosta prinesla veliko cokolina!)

Danes nisem najbolj razpolozena za nakladanje zato bom raje objavila tono novejsih slik. Kupila sem si novo DSLR ohisje (Nikon 5100), ampak nisem se glih profi (moram si prebrati navodila!), starega (Nikon 40x) je bilo veliko lazje uporabljati.

Seaworld, Gold Coast

Pelikani, Seaworld, Gold Coast

Pingvini, Seaworld, Gold Coast

"Rush hour"

Chris v elementu

Algester, Brisbane

Southport, Gold Coast

Slovo od kuhinje na Parker Street (I like!)

Adijo Parker Street

Forest Lake, Brisbane

Forest Lake (nice)

Jajca na 101 nacin by Sasha

Hokej - moja ljubezen!

Chris rise Avstralijo v pesku...

Vodni stolp v Edens Landing (in moj avtocek spodaj)

Vijugasta cesta, Edens Landing, Brisbane

Surfers Paradise

Edens Landing, Brisbane

Edens Vale, Brisbane

Edens Vale

Gold Coast - home sweet home

Bethania, Brisbane

Bethania

Sporocilo za VIP bralce...

Life is good...

2011-05-25T09:26:00.000+10:00

Cisto na hitro en nov post. Veliko je novega, prevec za napisat. V preteklih 5. mesecih sem svoje zivljenje postavila na povsem nove temelje. Zivim zivljenje (ki je tako drugacno od tistega, ki sem ga zivela v Sloveniji), da o njemu (pred 5. leti) ne bi mogla niti sanjati. Zivljenje zna biti neverjetno nepredvidljivo in polno presenecenj... Kmalu bo eno leto od kar sem se preselila na Gold Coast. Popolnoma sama, s polnim avtom stvari in s horizontom neznanega pred sabo.

"Life is good." Financno skromno, a polno neprecenljivih zivljenjskih izkusenj. Ravno, ko sem to najmanj pricakovala, se mi je na zivljenski poti pridruzil sopotnik, ki je postal moj najboljsi prijatelj - in razlog, da se mi moja selitev v Avstralijo naenkrat zdi povsem upravicena. S Chrisom sva prakticno nerazdruzljiva in ce bi imela spisek svojega popolnega moskega, bi Chris odljukal vecino kvadratkov. Ceprav obozujem svoje zivljenje na Gold Coastu, se bom v prihodnjih mesecih se enkrat preselila. (Tem selitvam kar ni konca?). Tokrat v juzni Brisbane... kjer bova s Chrisom skupaj pred vrata postavila predpraznik. Moja mazdica mi bo hvalezna, saj kar pridno nabiram kilometrino, ko se veckrat na teden vozim v Brisbane in nazaj.

Prihaja zima in moje zivljenje se vsak dan spreminja - Spremembam se ne upiram, ampak jih sprejemam in uzivam v njih... Cez 2 dni grem delat drzavljanski izpit - se zadnji korak do Avstralskega drzavljanstva. Nekaj posebnega je v tem, ko si tik pred tem, da se ti uresnicijo sanje. In biti "Australian" so bile moje. Kmalu bom torej pravi "new aussie".

Pripenjam se nekaj lepih tv oglasov - poklicna deformacija (v Sloveniji sem delala v oglasevalski agenciji). Koscek Avstralije v slikah, za tiste, ki ste predalec, da bi jo doziveli z vsemi cutili.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - NATURAL GAS (2009)

TV OGLAS - BONDS "TEE" (2009)

TV OGLAS - QANTAS "I STILL CALL AUSTRALIA HOME" 2MIN (2009)

Year 5, Entry 1

2011-01-06T10:33:00.038+11:00

Uf, ja. Tole je bla cist predolga pavza od zadnjega vnosa, priznam. Sedaj sem ze 6 tednov v Sloveniji na daljsem dopustu, ce temu lahko recem dopust? To je namrec slabost zivljenja v tujini - ti pogosti (dragi) obiski, vracanje med druzino in prijatelje, ki so sicer super, ampak te zal prikrajsajo za en "pravi dopust", ko vidis kaj novega in eksoticnega. No, ampak letos sem po stirih letih iz snega odkopavala avto, kar se mi je res zdelo zelo eksoticno!

V torek se vracam "domov". Ja, Avstralijo sedaj resnicno ze vidim kot svoj dom. Tokrat se bom v Avstralijo se zadnjic vrnila z vizo, saj bom februarja ze imela pogoje za drzavljanstvo. Kmalu me torej caka "drzavljanski izpit" (pisni test), ki bo preverjal moje znanje avstralske kulture, drzavljanskih pravic in dolznosti, politicne ureditve... Mislim, da s tem ne bom imela tezav, saj o Avstraliji vem vec kot povprecen (rojeni) Avstralec :) Priznam pa tudi, da je verjetno marsikateri turist videl vec Slovenije kot jaz. Sosedova trava je pac bolj zanimiva :)

Vsakic, ko se vracam v Slovenijo se mi zdi kot, da sem o zivljenju v Avstraliji le sanjala. In, ko pridem nazaj v Avstralijo, se mi zdi zivljenje v Sloveniji kot nekaksno prejsnje zivljenje. In v mnogih pogledih je prav to. S selitvijo na drug konec sveta obrnes nov list zivljenja, ki je v zelo malo stvareh podoben prejsnjemu. Enim je to vsec, drugim ne. Nekateri ljudje spremembe sprejemajo veliko bolje kot drugi. Eni so zapeckarji, drugi raziskovalci. Jaz sem slednje. Obozujem selitve in nove kraje, in ceprav se je zelo lepo pocrkljati ob topli peci in pogreti ob toploti najblizjih, se je cudovito vrniti v tisti novi svet, kjer te cakajo vse mogoce tezave in ovire. Ker bi bilo zivljenje brez izzivov pac res dolgocasno!

V Avstralijo se nisem preselila zato, da bi imela "lazje" zivljenje. Tja sem sla z razlogom, da bi imela "drugacno" zivljenje. In za nekatere to pomeni nekaj pozitivnega, za druge pa nekaj negativnega. Trenutno zivim na Gold Coastu in iskreno lahko recem, da sem srecna. Zivim v novem vecjem stanovanju z dvema sostanovalcema (par), s katerima se dobro razumem. Priblizno 4x na teden igram hokej (na ledu) in resnicno uzivam. Vcasih se pocutim malce osamljeno, ampak obcutek hitro mine. Sedaj pa se je na Gold Coast preselila se (slovenka) Tina, prijateljica iz Sydneyja, in njen aussie moz Mike, tako da bom v prihodnje malo manj osamljena. Za prezivetje trenutno delam od doma, imam svoj s.p. in gre vedno boljse. Razmisljam pa tudi o kaksnem bolj zanesljivem "backupu", ker drugace ne morem predvideti svojega dohodka. Imam pa zato veliko dopusta! Dokler si lahko placam najemnino, hrano in hokej sem srecna. Vec ne rabim. Rada bi le cas in svobodo. Nocem mladosti preziveti v pisarni. Lepo je imeti denar, ampak svoboda je neprecenjiva. Verjetno bom enkrat mogla nazaj v pisarno, ampak temu se bom upirala dokler bo slo.

Se vedno dobivam veliko e-mailov na temo "selitve v Avstralijo". Ljudje me sprasujejo vse mogoce, predvsem pa za vec informacij glede viz in nasplosno zivljenja v tujini... Sledece je le moje subjektivno mnenje. Ne bodite naivni in ne verjemite sanjam, ki jih prodaja imigracijski agent. Taksne selitve vsekakor niso enostavne, in ljudje (druzine) se pogosto vracajo nazaj v Slovenijo, razocarani. Zakaj? Zato, ker imajo jasne in prevec mocne predstave kako bo. Predvsem pa so prepricani, da je zivljenje tam veliko "lazje" in "lepse". Vse kar vam bo Avstralija dala je "drugacno" zivljenje. Ostalo je odvisno od vas. Ce zelite tam ostati in ziveti "lepo" zivljenje boste morali narediti marsikaj kar se vam bo mogoce zdelo "odvec"... kot recimo zopet zuliti solske klopi, ali sprejeti delovno mesto, ki ste ga v Sloveniji imeli pred tremi leti. Tako pac to gre. Nasplosno velja pravilo, da ce vam v Sloveniji zivljenje nikakor ne laufa, vam verjetno tudi v Avstraliji ne bo. Drug jezik, novi ljudje, tuja kultura in okolje vam bodo popolnoma obrnili svet na glavo. Uzivali boste edino, ce radi stojite na glavi. Ce imate radi izzive in jih boste sprejeli z optimizmom in veliko volje. Nikoli ne primerjajte Slovenije z Avstralijo ali obratno, ker nima smisla. Sprejmite obe drzavi taksni kot sta, in ce ne morete vzljubiti Avstralije taksne kot je, potem raje ne zivite tam. K sreci je Avstralija ogromna in ponuja veliko razlicnih zivljenjskih stilov. Vsako mesto je zgodba zase in prepricana sem, da skoraj vsak lahko najde mesto, v katerem bo rad zivel. Ne rinite v ogromna mesta kot so Sydney in Melbourne ce se le da. Za zacetek se mi zdi veliko bolj primeren manjsi trg, kjer v vrsti za doloceno delovno mesto ne stoji 100 ljudi. V manjsih mestih (recimo nekaj taksnega kot Ljubljana) so ljudje tudi veliko bolj prijazni, in jaz sem nasplosno mnenja da manjsa mesta ponujajo boljsi "lifestyle". Se pravi manj casa na cesti, manj cestnin, nizje najemnine in vec prostega casa. Kot imigrant se verjetno ne boste povsem nasli v prvem mestu, kamor se boste preselili. Ali pac. Probajte ziveti v vsaj se enem drugem (in drugacnem) mestu, preden se razocarani vrnete v Slovenijo. Absolutno nujno se mi zdi Avstralijo obiskati vsaj enkrat pred selitvijo. Ce nimate denarja za en turisticen obisk, potem ga verjetno tudi za selitev nimate dovolj. Ce se selite v prepricanju, da boste v enem mesecu dobili super sluzbo, na to kar pozabite. Taksnih primerov je izredno malo in veljajo le za dolocene poklice, ki pa jih je zelo malo. Denarja morate imeti cim vec. Po moznosti za vsaj eno leto zivljenja. In nikakor se v to ne podajte zgolj na podlagi informacij, ki vam jih je dal vas imigracijski agent. Enkrat ko boste tam, boste "on your own", in vcasih bodo dane informacije zavajujoce ali popolnoma napacne. Cim vec berite o Avstraliji in za mnenja sprasujte (predvsem tiste, ki jih ne placujete za njihovo mnenje). Govorite in ucite se anglesko, vsak dan, berite angleske knjige in spremljajte avstralske medije. Bodite na tekocem o dogajanju v vasi (bodoci) drzavi. Tako vam ne bo vse povsem tuje, ko boste prisli zivet tja.

Toliko o imigrantskih nasvetih za danes. O tem bi res lahko napisala knjigo. Materiala je ogromno.

Hvala ce ste vse tole prebrali.
Se nekaj slik od doma :-)

Hokej, moja ljubezen :)

Gold Coast, se ena ljubezen :)

Ocean, pa se ena ljubezen :)

Hise ob "kanalih", Gold Coast

Lepi soncni zahodi...

Shopping, Bundall, GC

Drsalisce na Gold Coastu (moj drugi dom)

Najlepsi avto na svetu...

Voznja po Southportu, GC

Surfers Paradise, GC

Ena lepa ulica, GC :)

Zanimiv grafit, Labrador, GC

Voznja po Surfersu, GC

Hotel ali stanovanjski blok...

Nov luksuzni stanovanjski kompleks Soul (www.soul.com.au)

Ko scije pa res scije. Najvec dezuje poleti (Slovenska zima). Noben kraj ni popoln :)

----------------

Odgovor na arctusov komentar;

Imas prav, vse je odvisno od sluzbe - in v vecjih mestih je sluzbo veliko tezje dobiti kot v manjsih. Konkurenca je neverjetna, se posebno v dolocenih poklicih (recimo mojem). Kot svez migrant brez lokalnih izkusenj pa te skoraj nihce ne pogleda. Izjema se zgodi samo v primeru, da vstopas v stroko kjer primanjkuje delovne sile. Tega pa trenutno skoraj ni. V Sydneyju zivi skoraj 5 milijonov ljudi, delovni trg pa je zelo neusmiljen, dela se od jutra do vecera. Ce bi v Sydneyju "zivel" dlje kot 2 mesca bi te dolgi delovni dnevi, guzve na cestah, razdalje in visoke najemnine posteno utrudile. Jaz sem v Sydneyju delala full-time, part-time, freelance in studirala. Sydney je cudovito mesto, geografski dragulj, vendar se dolgorocno nisem videla tam. Seveda pa smo ljudje razlicni, kakor tudi nase potrebe, zivljenjski stil in tempo. Moj nasvet je ciljal zgolj na dejstvo, da je v vecjih mestih tezje dobiti sluzbo kot v manjsih. Place so v vecjih mestih seveda boljse, a naj vas to ne zavede - saj so visji tudi stroski zivljenja.

Ni mi treba hodit po Ljubljani, da dojamem kako drugacni so ljudje tu in tam. Ze ko sem leta 1996 obiskala Kalifornijo mi je postalo jasno, da smo slovenci brutalno neprijazni in zamorjeni, "customer service" pa je katastrofa. Vsi so blazno neprijazni in odrezavi. Jaz sem se v Avstraliji zelo spremenila. Spremenila sem nacin razmisljanja in odnos do ljudi. Avstralija mi je prav zaradi tega toplega odnosa med ljudmi tako pri srcu.

Komar

2010-09-28T00:53:00.018+10:00

Z Moe-jem sva danes ugotovila cemu so namenjena mrezna vrata na balkonu (in na vseh oknih)... dobila sva namrec obisk, ki je Moe-ja navdusil, mene pa ne prevec... saj mi je pred nosom zabrencal ogromni komar(?) rumeno/crne barve. Moram priznati, da sem se do sedaj precej uspesno izogibala tem vampirjem... Ampak sedaj zivim v Queenslandu, haha! Se dobro, da sem v najbolj juznem delu Queenslanda, saj se na severnem komarjem pridruzijo se bolj nevarne zivalce. No, po uspesnem lovu s kozarcem sem malo po-googlala po netu in ugotovila, da ima Avstralija "vsaj" 72 vrst komarjev - in se vedno mi ni jasno katera vrsta je moj obiskovalec? Vsi so si namrec podobni med sabo...? Sem pa k sreci imela fotoaparat pri roki... tako, da mi mogoce lahko kdo pomaga pri identifikaciji vlomilca? Upam, da me ni na skrivaj (prej) ze kaj popikal, saj nekatere vrste komarjev v Avstraliji prenasajo nevarne bolezni kot so Malarija, Ross River Virus, Dengue fever in Murray Valley Encephalitis.

Odslej bodo mrezna vrata ponoci zaprta. (Oprosti Moe!) Upam, da komarji vecerjajo "solo" in da moj novi prijatelj ni s seboj pripeljal zmenka...

Za vec info o Aussie Komarjih obiscite tole stran :-)
Mosquitos of Australia

Goldie

2010-07-25T19:25:00.028+10:00

Vsec mi je pregovor: "The only constant in life is change." Zivljenje se res neprestano spreminja - in mi z njim. V zadnjih dveh mescih se je moje zivljenje zelo spremenilo - tisti, ki ste mi najblizje veste kaj in kako - za ostale pa lahko napisem le to, da resnicno verjamem, da je v zivljenju treba slediti svojemu srcu. Vcasih so prave odlocitve najtezje odlocitve, vendar je pomembno, da prisluhnete sebi, ugotovite kaj si res zelite v zivljenju in nikoli ne obupate nad svojimi sanjami.

Sydney je lepo mesto, vendar me nikoli ni povsem osvojilo saj je bistveno preveliko za moj okus in kot vsa ogromna mesta malce arogantno in bahavo. Svoje zivljenje v Avstraliji sem si vedno predstavljala v kaksnem obmorskem "manjsem" in bolj sproscenem mestu, kjer je dan malce daljsi in zivljenje poteka malo bolj pocasi... In ceprav je Melbourne moje najljubse mesto v Avstraliji, nisem bila povsem prepricana, da bo selitev v drugo najvecje mesto v drzavi nudilo bistvene izboljsave.

Gold Coast, Queensland, mi je bil vsec ze od prvega obiska Decembra 2004. Se vedno ne morem verjeti kako hitro se je vse odvijalo. Slucajno sem (spet) gledala stanovanja na Gold Coastu in se slinila zraven... nato sem naredila ozji izbor 70 stanovanj, ki so mi vsec, izbrala enega finalista, izpolnila obrazce... in cez nekaj dni sem postala ponosna najemnica stanovanja na Gold Coastu! Pocutila sem se kot, da sem zadela na lotu.

1 julija sem Mazdo 323 do vrha napolnila s svojim skromnim premozenjem, se poslovila od svojega petega naslova v Sydneyju in odrinila proti Queenslandu. In ceprav sem sprva nacrtovala polet z letalom, ki traja le eno uro, sem vesela da sem pretrpela skoraj 1000km (in eno zelo mrzlo noc v motelu bogu za hrbtom) voznje na stirih kolesih, saj je bilo to potovanje ne le fizicno ampak tudi custveno, psihicno. Ta pot mi je dala priloznost, da se poslovim od stvari, ki sem jih puscala za sabo - in vstopim v novo poglavje svojega zivljenja.

Do vrha napokana Mazda 323

Prostor je bil le se za en paket - me.

Queensland me vedno znova preseneca. Ko zivis v New South Wales-u vsak dan slisis kaj ponizevalnega o Queenslandu in njegovih prebivalcih... resnicno ne vem zakaj, meni se zdi tu zivljenje veliko boljse kot v Sydneyju - vendar je vse stvar okusa, kajne? Pop 400,000, odlicne ceste, prijazni ljudje, fenomenalen shopping... - Avgusta zacnem svoj novi "part-time" job, moj s.p. laufa... in od kar sta se mi pridruzila moja dva bela lepotca (Moe in Mazda 2) je moje novo zivljenje na "Goldiju", kot mestu pravijo lokalci, postalo se lepse.

Broadwater

Labrador Beach

Labrador Pool

Plocnik

Lokalni sleng na reklamah

Moj najljubsi koticek v stanovanju - kuhinja.

Moja Mazdica 2.

Mazdica v Runaway Bayu.

Bazencek od bloka, kjer zivim.

40km pescena plaza na Gold Coastu.

Center mesta.

En za nazaj...

2010-06-12T14:49:00.003+10:00

Ojojoj. Kam gre cas? Sploh mi ni jasno. Toliko casa ze nisem nic novega napisala, da sem ze pozabila svoj blog password! Skratka, tole bo en "belated update" za nazaj...

Mislim, da sem uradno (spet) nehala iskati sluzbo, ker sem ugotovila, da je v bistvu ne rabim. Kar naenkrat se je z neba usulo ogromno dela (sp), pa se recruitment agenti klicejo kot zmesani! V zadnje pol leta sem "freelancala" v sestih firmah (v bistvu sem ze nehala stet), in glede na to da imam rada spremembe mi to veliko bolj odgovarja kot hoditi v isto sluzbo vsak dan. V bistvu si tega sploh vec ne znam predstavljati. Feelance delo je kar dobro placano (in mislim, da vedno bolje), pa se ogromno svobode imas, in to je ravno tisto kar trenutno rabim. Res ni lepsega kot delat doma (po lastnem urniku), z mackom v narocju (ali na tipkovnici) in si sam kuhati kosila. Vsake par tednov pa to "rutino" zamenjam z delom "na terenu". Life is good.

Moj moj Moe :)

Drugace pa sem aprila skoraj zamenjala svojo svobodo za stalno sluzbo. Prvic sem sla tja z vlakom... in hodila po sumljivih ulicah Marrickville-a, in se sprasevala kaj zaboga pocnem v tej "luknji". Delavnica za delavnico, skladisca... in nato nekaj hisk, seveda z grafiti. Tu pozvonim na zvonec in nato stopim v cisto drug svet! Dva nadstropja super kul pisarniskih prostorov, vsaka soba je drugacna, cudovito pohistvo, perfektno izkorisceni koticki... razlicne sejne sobice, vsaka v drugem stilu, pingpong, klavir, terasa s sonckom in jumbo letali nad glavo, dve izjemno lepi kuhinji... res impresivno! V tako zanimivih (in prijetnih) poslovnih prostorih se nisem bila - resnicno sem se pocutila kot da sem stopila v eno zelo kul stanovanje - in delo tam je bilo enako kul - dobri projekti, kratki roki, sposobni designerji. Prvic od kar zivim v Avstraliji sem se v sluzbo vozila vsa vesela - ker sem sla koncno enkrat z avtom (ker se je v tisti luknji dalo zastonj parkirat)... Bilo je fenomenalno, ceprav nisem bila prepricana ali bo avto se vedno imel gume gor, ko bom sla domov! Haha. Upala sem, da mi bodo mogoce ponudili stalno mesto, pa se to zal ni zgodilo. Skoda, vendar po drugi strani res ni skoda, da mi ni treba vstajati ob 6h zjutraj, lol.

Hokej je super! Koncno imam vso nujno opremo in sedaj zgledam kot pravi gladiator. Drsat z vsemi temi scitniki je veliko tezje kot brez, vendar se pocutis precej bolj varno. Sicer pa sem se ze skoraj navadila... in mogoce kmalu sploh ne bom vec opazila, da nosim najvecje hlace na svetu... in to cez popek! (To se ze zelo dolgo ni zgodilo). Haha. Kak teden nazaj sem sla tudi na eno AIHL (Australian Ice Hockey League) tekmo in sem prav uzivala (ceprav sem skoraj zmrznila na tribuni). Hokej je uradno postal moj najljubsi sport, takoj za bordanjem. In ne glede na to kako busy je moje zivljenje in koliko papirjev je na mizi, vedno najdem cas zanj - drsam prakticno vsak teden, 1x, 2x ali 3x. Zal moram hokej ob sredah usklajevati se s Toastmasters veceri... ki niso tako zabavni kot hokej, so pa zelo poucni - in jaz sem vedno odprta za nove podvige.

Sydney Liverpool Ice Dogs : Gold Coast Blue Tongues

Not bad, not bad... Tkole pa mi igramo :-) Haha...

Ja, moram nekoga zadolzit, da me slika na ledu. Nimam cisto nobene fotke - tko je to, ko si skoz za fotoaparatom.

Skoraj sem pozabila! Moram se pohvalit se z objavo clanka (o meni!) v Sydney Morning Heraldu (17-4-2010) v prilogi Spectrum. To je ze drugic, da sem v Avstralskem casopisu. Prvic sem bila v lokalnem casopisu Leader v povezavi s Toastmasters.

Sydney Morning Herald, Priloga Spectrum
The Leader, Sutherland Shire and St. George

Nova barska mizica v kuhinji

Ja, moram objavit se par fotk mojega srcka. Enostavno si ne morem pomagat. Kaj vec o mojem lajfu naslednjic.

Kaj dogaja?

2010-04-16T12:17:00.035+10:00

Uf. Spet se nekaj casa nisem oglasila. Ce gre pa cas tako hitro mimo... Marec je bil precej zanimiv mesec. V naslednjih tockah bom na kratko (upam) opisala nekaj kljucnih dogajanj v pretelklih tednih.

1. HOKEJ (ICE HOCKEY)
Sydney ima stiri drsalisca (ce sem prav obvescena) in jaz sem se nekako znasla na enem izmed njih. Sploh ne vem kaj mi je bilo, ker kot otrok drsanja sploh nisem marala (in sem vse skupaj drsala mogoce 5x). Nakar sem sedaj ugotovila, da mi je drsanje blazno vsec! Po tem "spoznanju" sem se isti teden pristala na treningu hokeja... in sedaj vem, da moja zbirka hokej filmov ni nakljucna! To je definitivno najbolj zanimiv, zahteven in zabaven sport na svetu!... Dolga leta kotalkanja in rolanja so se koncno obrestovala! Iz Amerike ze vec tednov pridno prihajajo paketi z vso potrebno opremo... in se malo pa bom zgledala kot gladiator! (slikce drugic). Prav ironicno je, da sem ta sport "odkrila" prav v Avstraliji, ki je znana po surfanju in drugih poletnih sportih. Ampak zaenkrat sem to domeno prepustila Jerneju.

Mal poziranja...

Izbira hokej opreme je v Avstraliji zelo omejena (itak) in pogosto tudi do 5x drazja! Zato vse narocam iz Amerike. Kljub dragi postnini se vedno prihranim kupe denarja. Le palico sem (iz prakticnih razlogov) kupila tu.

Jernej je februarja od mami za rojstni dan dobil kolo - hura za mame, ki znajo kupovati preko interneta!

2. ODHOD KSELEKOV
Kseleki so se po dveh letih zivljenja v Sydneyju vrnili domov v Maribor. Ostal mi je le njihov sesalnik in kup lepih spominov. Ze pogresam Matejino druzbo, Rokov humor, Pikine in Lizine plesne tocke v dnevni sobi... ter seveda Emico... ki je tu iz strucke zrasla v malo tekacico! In ceprav sem vedno vedela, da so tu le zacasno (najvec 4 leta) se mi zdi Sydney brez njih nekako prazen :-(. Ko grem na hokej se vedno zapeljem mimo njihove hise... in prav cudno mi je, da ne parkiram. Smrk Smrk...

Ema, Pika in Liza Ksela, Baulkham Hills (Australia Day 2010)

3. OBISKI
Trenutno gostiva Jernejevo prijateljico Renato in hcerko Zojo. Pridno razkazujemo lokalne turisticne tocke, pripravljamo okusne jedi in precej uspesno so-bivamo v majhnem stanovanju. Danes je druzbica na izletu v Canberri, jaz pa bi mogla delat (ker imam full projektov) ampak raje v postelji pisem blog... Joj. Not good.

4. PROMETNE KAZNI
Z Jernejem sva marca oba pridno zbirala kazni za cestne prekrske. Jernej je dobil kazen za voznjo cez dve polni crti s scooterjem ($250), jaz pa za napacno parkiranje ($190). Letos sva oba zbrala ze vsak po dve kazni - jaz vedno za parkiranje, Jernej pa vedno za prekrske na cesti. Se bo treba poboljsat na tem podrocju saj bo Jernej drugace kmalu brez vozniske, haha. (No, v bistvu ni smesno).

5. MOE
Nic novega z Moe-jem. Uziva, kot vedno. Je zelo priden in se vedno rad lezi sredi stanovanja na hrbtu.

Mardi Gras 2010

2010-02-27T23:46:00.010+11:00

Parada gejev - Mardi Gras 2010. Sydney. Mavricne zastave. Vsi so zeljni zabave! Ulice zaprte. Oci v parado uprte. Tisoce nastopajocih. Se vec gledajocih, ob ograji stiskajocih! Fotoaparati bliskajo. Gledalci vriskajo! Fantje se k fantom stiskajo... Od ljubezni pijani. Trezni in zaspani. Stari in mladi. Vsi se imamo radi! :-)

P.S. Ste opazili reklamo za nocni klub "Krave"?
- in DeLorean iz filma Back to the Future? :-)

30 in 3

2010-02-23T00:58:00.017+11:00

V petek (19/2) sta Jernej in Grega praznovala svoj 30-ti rojstni dan! Ce verjamete ali ne, sta oba rojena v Ljubljani, na isti dan, baje oba dopoldne... in 29 let kasneje sta se spoznala (preko mojega bloga!) na drugem koncu sveta. Mogoce sta se ze 30 let nazaj, ko sta lezala v tistih transparentnih posteljicah, zmenila, da se dobita v Sydneyju? - Skratka, kaksno prijetno naklucje! Grega je skoraj edini slovenec, ki ga poznava v Sydneyju.

Dogodek smo skupinsko proslavili, v druzbi sodelavcev in prijateljev, s privatnim zurom v Harbourview Hotelu (The Rocks). Kasneje pa smo obiskali se klub Argyle - ki je resnicno nekaj posebnega - ima super vzdusje, vibe in ambient, okusno hrano ter odlicno glasbo! Zal sem zdrzala le do 2am, saj sem vecino prejsnjega vecera (in noci) prezivela v kuhinji - in se "kreativno izzivljala" nad torto, kokosovo rolado, muffini in cupkejki!

(Kokosov muffin na sliki je "Lamington", tradicionalno avstralsko pecivo)

V petek pa nismo praznovali le dveh rojstnih dnevov, temvec tudi najino tretjo obletnico odhoda iz Slovenije, dva dni za tem (21/2) pa najin prihod v Avstralijo! Tu sva sedaj uradno ze polna 3 leta. Cas res hitro tece! Ko spet preberem tiste prve vnose v blog... se kar nasmejim. In naj seveda omenim se to, da je Grega le dva dni prej - v sredo (17/2) postal Avstralski drzavljan! "Aussie, Aussie, Aussie, Oi, Oi, Oi!" - Prisotnost Lamingtonov je bila torej obvezna!

NSW/QLD* Road-trip (1. del)

2010-01-21T10:53:00.012+11:00

(1) 25.12 zvecer smo do vrha nalozili Mazdin prtljaznik, objeli Moe-ja in se odpravili na pot. Nasa prva postaja je bil Port Stephens, 160km severno od Sydneyja. Tam smo okoli polnoci postavili sotore in padli v spanec. Jaz sem imela nekaj tezav s spanjem na trdih tleh in sem sla na kratek sprehod po kempu. Verjetno se nikoli nisem videla toliko zvezd... bilo je cudovito. Poskusala sem narediti nekaj fotk neba, pa mi ni uspelo. Nato sem preostanek noci prespala v avtu, ki je bil v primerjavi s sotorom pravi luksuz. Okoli 6h zjutraj smo ze letali pokonci, ritem ki smo ga obdrzali (na mojo zalost) vse do konca potovanja. Dan je bil vroc in brez oblacka, in po avstralskem zajtrku (Weet-Bix) smo se odpravili na Stockton Beach - 30km dolga plaza, ki se razteza vse do Newcastla (pop. 300,000). Port Stephens se lahko pohvali z najdaljsimi "premikajocimi" sipinami na Juzni Hemisferi. Tam smo si rentali majhna pescena vozila (Quad Bikes) in se 2 uri vozili po sipinah. Tezko opisem kako svobodnega se pocutis v taksni divjini, v objemu sonca, modrega neba in oceana.

Božo in Stockton Beach

Božo in Emeil, ter nas prevoz do sipin

Božo na Quad-u

Nasa popotniska skupinica v Tin City-ju (pop. 11)

Jaz na Quad-u

Sygna je tu obticala maja 1974

Quad Bikes

Anna Bay (Stockton Beach, 30km)

Anna Bay (Birubi Beach)

Port Stephens (vec si preberite tukaj)

TO BE CONTINUED

*NSW - New South Wales
*QLD - Queensland

December

2010-01-13T09:08:00.029+11:00

(1/5) Ja, spet zamujam - zadnje case sem zelo malo doma. December je sel mimo kot, da ga sploh ne bi bilo, potem smo sli na dopust po vzhodni obali, pricakali novo leto v Queenslandu, odleteli v Melbourne na poroko in sedaj sem cele dneve v sluzbi (casual temp job). Imam toliko novic in slik, da sploh ne vem kje zaceti - zato bom tale prispevek objavila nekoliko drugace... Vsak dan bom probala nekaj dodati, namesto, da cel prispevek objavim naenkrat. So, keep coming back! Naslednji odstavek - jutri.

(2/5) Prvo soboto v decembru sva se z Jernejem "napokala" na scooter in se odpravila na manjsi izlet. Vreme je bilo cudovito in oba sva neizmerno uzivala v soncu, vetru in poletnem vzdusju v enem izmed najlepsih delov mesta (Eastern Beaches, South Sydney). Najin scooter je veselo "prdel" po ozkih strmih ulicah, ki so bile nabito polne cudovitih his s pogledi na ocean. Prvi kraj kjer sva se ustavila je bila Maroubra, home of the South Sydney Rabbitohs (NRL mostvo igralca Russel Crowa) ter dom dokumentarnega filma Bra Boys (2007). Nato sva se zapeljala se do Coogee-ja in Bondi Beach-a, od tam pa po hitri cesti domov (25min).

Nebo je bilo modro, brez oblacka, voda pa kristalno cista.

Maroubra beach je priljubljena lokacija za surfanje.

Maroubra Beach je dolga priblizno 1km.

Lokalni Skate Park (te dni skiro park).

Nekje med Maroubro in Coogee-jem.

Moderna obmorska arhitektura.

Najin rdec scooter.

Coogee Beach.

Coogee Beach.

Waverley Cemetery (Pokopalisce)

Obozujete obmorske sprehode? Vec si lahko preberete tukaj

Bondi Beach.

Bondi Beach Skate Park (tale puncka res obvlada).

(3/5) December je mesec poln dogajanja. Zal nimamo snega in kuhanega vina, imamo pa poletje, glavne solske pocitnice, dolge dneve, bozic in novo leto vse v enem. To je cas zabav in poletnega utripa, japank in sladoleda. Dnevi so vroci, pogosto dezevni in dolgi, druzinske hise pa krasijo napihljivi bozicki (ki lezejo v dimnike), jelencki, umeten sneg in lucke, svoj avtomobil pa lahko opremite z "Rudolph Kit-om", ki vas avto transformira v bozicno drevo z rdecim smrckom!

Glavni trg v mestu krasi "mama" bozicnih dreves, ki pa je kjub kicastim okraskom komaj opazna med kosatimi palmami, zeleno travo in modrim nebom. Otroci uzivajo v glavnih solskih pocitnicah, druzine organizirajo piknike na svojih terasah, vrtovih in javnih parkih. Sydney se utaplja v turistih, sluzbe pogresajo pol zaposlenih, ceste pa koncno malce zadihajo. Mnogi praznike prezivijo na drugem koncu Avstralije; v outbacku, v Queenslandu, divjini, puscavi... ali pa odletijo na kak poceni eksoticen otok v Pacifiku.

Shopping centri so prijetno ohlajeni, zato vsi "mrzlicno" nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo. Moski uzivajo v hladnem pivu, ljubitelji plaz pa uzivajo v prijetno hladnem oceanu. Ah, ljubo doma kdor ga ima!

Hoja po pesku je odlicna telovadba za noge.

Bozicni vodni sporti...

Decemberska Cronulla Beach.

Kje so vsi? V aklimatiziranih shopping centrih.

Ostali iscemo senco ali pa se hladimo v vodi...

Moj najljubsi "tocen" sladoled, oblit z lesniki in cokolado (iz roza kombija).

Novoletno okrasena Toyota pred tovarno v Cronulli.

(4/5) Skoraj 10 let nazaj sem sla s 4-imi puncami v Grcijo na pocitnice... in sedaj ena izmed njih, Tjasa, zivi na istem kontinentu - v Perthu! Decembra je s svojim bratom potovala po vzhodni Avstraliji in sta se ustavila tudi pri nama. Imeli smo se zelo fajn!

Jernej, Miha in Tjasa

Lokalec na obisku.

Danes je najin balkon gostil kar tri kakaduje! - Rekord. Sem posnela z video kamero in bom probala spravit na blog.

(5/5) 20.12 sva sla na Toastmasters Christmas Party. Hrana je bila odlicna, druzba pa tudi.

Polna miza dobrot za vse okuse.

Midva z Jernejem.

Skupinska fotka.

November v slikah

2009-12-12T11:40:00.009+11:00

Ales, bivsi sodelavec iz Slovenije, prijatelj in so-migrant (ki zivi v Melbournu) je priletel na kratek obisk v Sydney. Vreme zal ni bilo najboljse, smo pa kar aktivno skakali naokoli. Obiskali smo Royal National Park, se zapeljali do Kiame ter skocili v domac jacuzzi.

Z Alesem sva v Kiami videla Pelikane cisto od blizu!

Vsako soboto zvesto nadaljujemo tradicijo - domac sushi! Z Jernejem sva novembra na mizo dodala nov zavitek - dimljenega lososa! Sanjsko dobro!

Zacela se je sezona kopanja in igranja v oceanu (na sliki Grega in Jernej, Gunnamatta Bay, Cronulla).

... in poziranja?

Vesna in Bostjan (novo-priseljenca iz MB) sta koncno dobila (nazaj) svojega malega...

kuzka z imenom "Minnie", ki je bil en mesec izoliran v karanteni. (Avstralija ima izredno strogo karanteno, ki sciti unikatno zivalstvo in rastlinstvo).

Najin Moe zelo uziva, ko gremo zvecer skupaj spat... v isto posteljo.

Na stene smo obesili nekaj lustnih fotografij iz 2008 in 2009.

22. novembra (zadnji teden pomladi) so se temperature v Sydneyju povzpele do 45 stopinj. Ta dan smo sedeli doma (s prizgano klimo), medtem ko se je zunaj na balkonu pridno (in hitro) susilo perilo!

Novembra smo z Jernejem, Gregorjem in Emeilom raziskovali barsko in klubsko sceno v mestu (k sreci nimam slik, haha). Nasli smo precej lusten lokal/bar z nenavadnim imenom - "The Slip Inn Chinese Laundry", ki je v bistvu popolnoma normalna (no vsaj za te kraje) viktorijansko-avstralska hisa v srediscu mesta. Bar in nocni klub se raztezata na treh nivojih... nizje gres, bolj divje postaja. Zgoraj je bilijard, bar itd, spodaj pa razna plescisca, sobe, bari, zunanje dvorisce...

"Keep your eyes peeled"... kmalu nov prispevek!

Tih dezeven dan... mesec.

2009-10-15T01:00:00.018+11:00

Ce ne bi pisala tega bloga, bi bila slovenscina uporabna le se za obcasne e-maile, ki jih pisem Jerneju v sluzbo... ter za shopping list, ki je po pravici povedano vedno bolj angleski... Najin shopping list, ki je pri-magneten na hladilnik gre nekako takole... Milk (soy in navaden), eggs, moka, tea... Mislim, da vedno uporabiva besedo, ki je krajsa - vcasih sploh vec ne vem kateri jezik uporabljam, pa ceprav sta si tako razlicna. Danes sem bila na toastmasters srecanju (in ceprav se mi ni dalo it) je bil vecer kar prijeten in mislim, da sem svoj "task" opravila dobro. Vcasih govorim boljse kot drugic (odvisno je predvsem od tega koliko sem tisti dan govorila anglesko). Ker sedaj delam vecinoma od doma mi kar primanjkuje celodnevno cebljanje v anglescini, kar sem prej vecinoma pocela s sodelavcem, ki je sedel zraven mene, Sean-om. Ceprav zelo rada delam od doma, vcasih kar pogresam Sean-a. Pred enim mesecem sva se dobila na kosilu med sluzbo - sla sva v en precej lusten park v Glebe-u in jedla kebab na travi - to sva vcasih pocela skoraj vsak dan v parku nasproti operne hise. Dan je bil cudovit in vroc... in lepo je bilo spet malce korakati po mestu, kar tako. Pa tudi lepo je bilo spet poklepetati z bivsim "sotrpnikom". Sean je kmalu za mano tudi sam dal odpoved.

Tole je moja domaca pisarnica...

Ne morem verjeti, da sva se pred enim mesecem s Sean-om pritozevala, da je prevec vroce (za september), sedaj pa je ze cel mesec prakticno presenetljivo premrzel (za oktober!). Nas planet resnicno vec ne ve kako in kaj.

Ze dva tedna dezuje vsak dan... Ugh... Tule je lilo kot iz skafa!

Avstralija, se mi zdi, ima precej nepredvidljiv vzorec dezevnega obdobja. Ko sva bila tu prvo leto je dezevalo celo zimo, naslednje leto je dezevalo celo poletje, sedaj pa dezuje pomladi. Upam, da bo to poletje soncno in vroce, ker bomo novo leto pricakali v Queenslandu! Komaj cakam! Se posebno Gold Coast, kjer sem bila nazadnje januarja 2005. Vcasih si zelim, da bi zivela tam... Poleg ocitnih razlogov mi je vsec tudi njegova velikost ("samo" pol milijona). Ce tole bere kak slovenec, ki zivi tam naj se mi prosim oglasi asap... Mogoce si lahko zamenjamo stanovanja za kak teden drugo leto? House-swap? Zakaj mi je vsec Gold Coast? Ker tista ravna 40-kilometerska plaza izgleda neverjetno fajn, pa razne hiske v tistih zavitih ulicah, ki so kakor otocki, ker med njimi tece morska reka (kjer plavajo morski psi)... Hm.. Kljub temu je izjemno lustno in idilicno. Na eni strani hise dovoz in garaza, na drugi colnicek, pomolcek in morski psi. Kako romanticno!

Iz zraka (in iz zemlje) je Gold Coast prav idilicen. Seveda je verjetno drugace, ko enkrat tam zivis... in ga gledas vsak dan? Komaj cakam, da naredim nekaj novih slik (tiste iz leta 2005 so ze zastarele) - tole pa je posnetek z Google Maps.

Mmm... a ni lepo? No, back to Earth. Oz. back to Sydney. Mimogrede, tole je pa najbolj zajebano (oprostite izrazu) krizisce kar sem jih kdaj videla - in nazalost je le nekaj kilometrov stran od tam kjer ziviva, tako da ga pogosto "uporabljam". Vcasih je bilo najbolj nevarno krozisce v Avstraliji, sedaj pa je zelo nenavadno krizisce... in iz avta zgleda veliko bolj zmedeno kot iz zraka! Vcasih mi se vedno ni jasno na kateri pas moram zapeljati, ko se znajdem v njegovem "ocesu"! Na tem kriziscu sem vedno vesela ce je kdo pred mano.

Bizarno krizisce v Sutherlandu.

Prejsnji vikend je bil super, ker sem (po dolgem casu) spet imela priloznost malce poskociti na trance ritme. V mestu je bil namrec "Godskitchen tour" - organizacija, ki prireja super trance zabave - na eni sem bila ze v Angliji poleti 2006. Zvezde vecera so bili Blank&Jones, Jes, Cosmic Gate... Obozujem Cosmic Gate (dj duo iz Nizozemske) - definitivno moj highlight vecera! - Jernejev je bil verjetno odhod domov - sem bila kar presenecena, da je sel prostovoljno z mano! Jernej ni prav nic navdusen ponocevalec ali plesalec. Skratka, bilo je odlicno, plesala sem vec ali manj celo noc. Ker moj fotic tehta 2kg, ga nisem vzela s sabo. Slike z zabave si lahko ogledate na spletni strani inthemix! ->

Godskitchen Sydney, fotka by Mitch J Burne

Torej, kaj je se novega?... Imava novo pridobitev v kuhinji, na katero sva zelo ponosna! Oba sva komaj cakala, da najino kuhinjo obogativa s pecico! Here she is... she is a "beauty" - kakor bi rekli po "aussie" :)

Ponos najine majhne kuhinje (italijanska pecica!)

Druga nova pridobitev pa je darilo od tasce... (za degree? kar tako?)... sivalni stroj! Ja, precej nenavadno mogoce (ker se nikoli nisem nicesar sesila) ampak to sem si zelela ze nekaj casa, ker se mi zdi uporabno in kreativno delo... Tako, da sem sedaj "fully engaged" v ucenje sivanja... moj prvi projekt mi je kar dobro uspel! Vaja dela mojstra in drugi projekt je ze aktiven...

Moje novo kreativno orodje (Mac ima konkurenco!... not really...)

Moj prvi sivalni podvig...

Pecica. Check. Sivalni stroj. Check. Sem pozabila se kaj omenit? Ziher... ampak nocem vas dolgocasit z vsemi podrobnostmi mojega zivljenja. Kaj pa mora ostati tudi (samo) meni :) Vse je torej precej po starem... razen sporeda za vlak, ki je sedaj nov! (to je dogodek, o katerem so porocali na dnevniku). Upam, da se bo vreme kmalu izboljsalo in bo spet vec sonca in manj dezja.

Stara knjizica ima sentimentalno vrednost...

Ah, za konec pa se tole... Jernej mi je za obletnico ubral lokalno rozico... Zal nisem nasla tako velike vaze (ali stanovanja), zato sva jo lepo pustila tam, kjer sva jo nasla :)

Se kaj novega? Moe uziva zivljenje. Nic novega na kavc fronti.

Pesceni vihar!

2009-09-23T07:02:00.052+10:00

Obicajno me zbudi zvok ptic in modro nebo... (le nekaj dni nazaj smo imeli 30 stopinj, kar je za pomlad zelo nenavadno) danes pa me je zbudil zelo sokanten prizor zunaj... Pesceni vihar! Nebo je bilo popolnoma rdece barve... Prizor je bil kot iz kaksne grozljivke ali filma o Marsu! Z Jernejem sva takoj prizgala tv v pricakovanju, da je to verjetno nekaj povsem obicajnega (ceprav od kar ziviva tu nisva videla nicesar podobnega) - vendar so bili lokalni novinarji se bolj sokirani kot midva in rekli, da kaj taksnega v Sydneyju se nikoli niso videli. O izjemnih razmerah so porocali na vseh kanalih, non-stop.

Zaradi visoke koncentracije prahu in slabe vidljivosti so vsa Sydney letalisca zaprta, internacionalni poleti so preusmerjeni v Brisbane, lokalni pa odpovedani. Trajekti seveda ne peljejo, ostali promet poteka dokaj normalno. Preden je vzslo sonce (ki se ga sploh ne vidi) je bilo nebo popolnoma rdece barve - kaj taksnega nisem se nikoli videla, sedaj pa je rjavo rumene barve... Prizor je neverjeten.

Ostale novice iz drzave: Rekordno visoke temperature, Queensland ima najvisjo stopnjo pozarne nevarnosti (in manjse pozare), Melbourne pa je imel vceraj zvecer potres 4.6 stopnje.

P.S. Danes imava obletnico poroke (3). Hm, zanimiv dan. Romanticna vecerja v mestu ocitno odpade... (verjetno bom cel dan sesala in cistila stanovanje!)

Vec si lahko preberete:

ABC.NET.AU (Monster dust storm blankets Sydney)
NEWS.COM.AU (Orange haze blankets Sydney)
SMH.COM.AU (Sydney turns red)
THEAGE.COM.AU (Passenger chaos as dust chokes Sydney Airport)

Slikano med 6:00 - 8:00am

Fotka iz mesta: Harbour Bridge in Operna hisa, Shaun Brewer

Rdec puscavski pesek v najinem stanovanju...

Prah na balkonu (BBQ)

1:00pm
Nebo izgleda ze skoraj normalno. Rumeno barvo je zamenjala siva, za oblaki, ki drvijo mimo, pa se ze vidi kancek modrine. O pescenem viharju pa porocajo tudi iz Brisbane-a (ki je 1000km stran). Se mi prav smilijo letalski potniki, ki so jih iz Sydneyja preusmerili v Brisbane. Ze dve uri sesam in brisem pohistvo...

3:00pm
Nebo skoraj brez oblacka, soncek, modrina... Veter je se vedno izredno mocan (navsezadnje je v Sydney prinesel pol puscave)... ampak prav pase. Rabim svez zrak! Skoraj ne morem verjet v kaksen dan sem se zbudila... glede na modro nebo zunaj. Goodbye Mars, welcome back Earth!

En dan kasneje...
Kot da se ni nic zgodilo! Vreme je popolno. Soncno, brez oblacka, rahlo vetrovno, 20 stopinj (ura je 10.30 dopoldne).

....................................................................................................................................

TV OGLAS - TOURISM AUSTRALIA: "COME WALKABOUT" (2009)

Footy

2009-09-09T13:27:00.004+10:00

Sport je velik del avstralskega zivljenja. Sportni del "dnevnika" tu traja dlje od ostalih novic, od sestih brezplacnih tv kanalov pa je en v celoti posvecen sportu. Cricket, Netball, Swimming, Surfing... ter seveda "Footy"! Footy je izjemno popularen sport, v kategorijo pa se uvscajo tri razlicne igre: NFL (National Football League), NRL (National Rugby League) in Rugby Union. "Footy" v New South Wales-u pomeni NRL, v Victoriji pa NFL! Confused? Keep reading!

In v cem je razlika med NFL, NRL in Rugby Union? Jerneja sem prosila, da napise zelo uporabno razlago (tudi za blondinke):

NRL - National Rugby League
NRL je rugby po avstralsko. Ima 11 igralcev na vsaki strani in cilj je z zogo priti do konca igrisca (4 tocke) ter na koncu se brcniti zogo vmes med dvema visokima stebrickoma. Igra se dokaj hitro odvija, ker ima moštvo le 5 poskusov priti do konca potem pa mora zogo predati drugemu mostvu. Zoga se lahko vrze z rokami ali brcne z nogo. Vrze se jo lahko samo nazaj, brca pa se lahko tudi naprej. NRL je popularen pri nama, v New South Wales-u, in igri se preprosto reče "Footy".

AFL - Australian-Rules Football League
Cisto avstralska igra. Igra se jo na velikih igriscih za kriket, ki je elipsaste oblike. V vsakem mostvu je 18 igralcev, ki si zogo podajajo tako, da jo brcajo ali zbijajo z rokami. Pri lovljenju zoge je dovoljeno priti nasprotniku za hrbet in mu skociti s "kopackami" na rame, ter si tako pomagati priti do zoge. Tej igri ne manjka grobosti in poskodbe so vcasih zelo resne. Lansko leto so nekomu morali odstraniti ledvico, ker je nesrecno priletel v komolec nasprotnika. Skratka, AFL je zelo popularen v Victoriji, kjer je znan kot "Footy".

Rugby Union
To je klasicni rugby in se igra po istih pravilih kot v Evropi, kar pomeni da ni prirejen po avstralsko in zato je to tudi najmanj popularna "footy" igra. Je podobna NRL-u vendar s to razliko, da ima mostvo neomejeno stevilo poskusov, da pride do konca igrisca ter, da ni potrebno predajati zoge nasprotnemu mostvu. Tekma se igra samo na drzavni ravni, torej samo proti drugim drzavam kot npr. Avstralija proti Novi Zelandiji. Zal Rugby Union ni najbolj popularna razlicica v nobeni avstralski zvezdni drzavi, ce pa bi bila bi se tam zagotovo imenovala "Footy".

OK! Mislim, da sedaj koncno razumem v cem je razlika! Drugace pa vcasih celo posedim z Jernejem pred tvjem in gledava skupaj... in moram priznati, da mi je Footy veliko bolj vsec kot nogomet (soccer)! Nasplosno pa nisem velik ljubitelj sportnih programov. Na televiziji najraje gledam filme - ponavadi ko likam. (Ko pa smo ze pri likanju naj omenim, da imam nov likalnik, juhu! Stari je crknil. - Prevec filmov, ocitno.)

Pravijo, da nisi pravi "aussie" ce ne spremljas Footija. In tako smo sli jaz, Jernej in Emeil v soboto na lokalno"Footy" (NRL) tekmo Cronulla Sharks vs. South Sydney Rabbitohs (ki je mostvo igralca Russel Crowa). Na trenutke je bilo kar zanimivo (ko je kdo pritekel do zadnje crte), drugace pa je bil najboljsi del celotne tekme velik hot dog s cebulo in sladoled s cokolado iz roza kombija (ti so najboljsi, mmm).

Med odmorom je plesalo 1000 otrok iz lokalnih plesnih sol.

Vsekakor je Footy (vsaj meni) veliko bolj zanimivo spremljati iz domacega kavca, ker mi komentator (in Jernej) razlozita vse nejasnosti. In na tv-ju se veliko boljse vidijo postavni igralci :) In kdo je zmagal na tekmi? Zajci (Rabbitohs) ! In to v zadnji sekundi z eno samo tocko prednosti! In ceprav bi morala navijati za morske pse (lokalno mostvo) se mi je zdela njihova igra prevec agresivna in premalo strateska... zato sem bila vesela, da so zmagali rdece-zeleni.

Najboljsa maskota! Haha.

..........................................................

Naj omenim se to! 31.8 sem bila na Valu 202 telefonski gost iz... no, to je bila pa uganka, ki so jo resevali poslusalci. Z napovedovalcem sva se zelo trudila, da bi dajala namige, ki bi bili cim manj koristni, haha... Moram priznati, da sem bila na radiu ze veckrat ampak tokrat sem bila res zivcna, redkobesedna in slovnicno impresivna - ceprav sem se morala res dobro kontrolirat, da nisem zinila kaksne angleske! In enkrat mi je vseeno uslo "Well,..."! Svojega glasu na radiu res ne maram (kdo pa ga?) - ampak naj vam bo... tole je posnetek radijske uganke vala 202.

Predvajaj posnetek Val 202, Uganka ob 8.15, 31.8.2009

..........................................................

Ali planirate dopust po Avstraliji? Boste novo leto praznovali v Sydneyju? Letos zopet oddajava najino stanovanje v bozicno-novoletnem obdobju (ker bova midva v Queenslandu). Stanovanje bo na voljo od 24.12.2009 do 3.1.2010. Za vec info se oglasite na moj e-mail (zgoraj desno). Mimogrede, ponudba velja samo za mackoljube, treba bo namrec hraniti in crkljati Moe-ja!

Graduation

2009-08-29T22:30:00.001+10:00

V sredo sem imela "graduation" in s tem uradni konec studija na Raffles College of Design and Commerce! Podelitev je bila kratka in dolgocasna... ampak stvari so postale malo bolj zanimive, ko so mi v roko porinili kuverto z Masters Degreejem. Ze od kar pomnim sem si zelela imeti "Master of Design" naziv! Halje so bile smesne in neudobne, moja mi je bila prevelika, ker mi je skoz padala dol... kapa pa premajhna, ker me je vse tiscalo... Verjetno bi morala malce vec casa preziveti v preoblacilnici, kjer si lahko izbiral med razlicnimi velikostmi... ampak po celi vecnosti cakanja v vrsti sem enostavno odkorakala ven s prvo haljo, ki je padla name!

Po uradnem delu smo sli z Jernejem in Emeilom na odlicno tajsko vecerjo v Kirribilli in nato pristali v domacem Jacuzziju. Emeil se je prejsnji teden preselil v Mirando in sedaj zivi v najinem bivsem bloku, le 2km stran!

Evo se ena slikca iz najinega gnezda. More to come.

"Med narekovaji..."

2009-08-23T19:52:00.008+10:00

Pred tremi tedni sva se preselila v najin novi domek in stene postajajo vedno bolj pisane in prijetne za pogledat... Zal pa mi je crknila foto kartica in sedaj cakam na "replacement" ker ima kartica k sreci "life-warranty". Za tiste ki imate Transcend kartice in Mac OS Leopard - bodite previdni kajti en simple "eject" lahko unici vaso kartico za vedno. Odnesla sem jo celo na "data recovery" ampak mi tudi tam niso mogli pomagat. Tako sem izgubila priblizno 20 slik... nekaj lepih "before" fotk stanovanja v originalnem stanju ter fotke kakaduja, ki naju je prisel pozdravit na balkon! Moram priznati, da sem kar malce "upset" - se posebno zato, ker je bil to prvi kakadu, ki se me ni bal in sem ga videla cisto od blizu - tako blizu, da bi se ga lahko dotaknila. Ampak, ko vidis njegov kljun te vse skupaj mine! Kakadu zna zelo dobro ugristi in ceprav je bolnica za vogalom se bojim, da bi morala kakaduja najprej ujeti, mu iz gobca vzeti svoj prst in sele nato it sivat v bolnico - kar pa seveda res ni moja skrita zelja!

Najine pisane stene in Ikejino pohistvo...

Zadnje tedne je noro lepo vreme - ceprav je se zima. Prejsnji vikend sva sla v Cronullo na lusten "Kite Festival" kjer so spuscali zmaje. Se nikoli nisem videla toliko avtomobilov v Cronulli! Parkirna mesta so bila prava redkost! Zal pa moj stari fotic ni znal ujeti "atmosphere" tega cudovitega dneva (sedaj imam ocitno malce visji fotografski standard?) - ampak boljse nekaj kot nic! Tukaj je nekaj fotk.

V sredo imam "graduation" in ze komaj cakam! Se vedno ne vem ali sem koncala s "High Distinction Average" ampak mislim, da sem. V vsakem primeru je moje povprecje vec kot impresivno, kakor tudi moja zadnja naloga (da se malo pohvalim). Predvsem pa se veselim, da je studija koncno konec! Sedeti v razredu res ne spada med moje najljubse aktivnosti.

Pred nekaj tedni sem na sredinem Toastmasters "meetingu"prejela nagrado "Best Beginner Award" ki bi jo mogla dobiti na "Annual Dinner at Sharks Club" vendar sem bila ravno takrat v Sloveniji. Nagrada je bila popolno presenecenje in sem bila zelo vesela! Danes pa sem se udelezila "District 70 Club Officers Training"-a v Bankstown-u kot "Vice President of PR" mojega kluba. Bilo je zelo impresivno in sedaj sem se bolj zmotivirana, da postanem boljsi "Toastmaster" in "Club Officer". Cronulla Toastmasters Club ima najvisji rank in je "President's Distinguished Club", ki ga obrzi le z vsakoletnimi dosezki.

Ta teden sem bila bolna, kar se mi zgodi zelo redko, in se vedno ne morem jest... Ampak zdejle mi ze nekaj kruli v zelodcu tako da grem pogledat kaj pravi gospod hladilnik. "More news next time! Cheers!"

Zelo cudno nebo - najin blok.

Tja in nazaj

2009-08-08T23:28:00.006+10:00

V Slovenijo sva priletela le za dobrih 10 dni, ki pa so izjemno hitro minili. Vsak dan sem imela kaksen obisk, pijaco, kosilo, piknik... tako, da je bilo kar pestro! In ker sva sedaj navajena na velike razdalje, nama je bila voznja do Portoroza, Maribora in Celja kot vsakodnevna voznja po Sydneyju (ki je velik kot pol Slovenije). Bratova poroka je bila cudovita in nanjo mi bodo ostali res lepi spomini. Predvsem pa je bilo lepo en dan v celoti preziveti s starsi, Arijano in Primozem.

Na poti nazaj (na juzno poloblo) sva se za 8 ur ustavila v Singapurju, ki naju je prav prijetno presenetil! To je bil pravzaprav moj prvi pravi postanek v Aziji - prej sem videla le letalisca! Tokrat pa sva imela ravno dovolj casa za en express ogled mesta. Na letaliscu sva skocila na ultra fensi in cist vlak, ki naju je zapeljal (z lepim razgledom) do centra mesta, kjer sva si privoscila odlicno ulicno vecerjo ter sprehod ob obali. Singapur je cisto drugacen, kot sem si predstavljala - cist, varen in poceni! Nekdo mi je na letalu omenil, da velja za najbolj cisto mesto na svetu! Sodec po sijocih (in dolgih!) vlakih ter brezmadeznih ulicah si ta naziv vsekakor zasluzi!

Najbolj pa me je verjetno presenetila Singapurska klima! Ob 8h zvecer je bilo vsaj 30 stopinj! Za trenutek sem pozabila, da smo tocno na ekvatorju! Mene vrocina v bistvu sploh ni motila (prav pasala mi je) saj sva imela v Sloveniji vecinoma slabo vreme, v Avstraliji pa naju je cakala zima. No, ampak podnevi pa ne bi rada prevec hodila okoli, saj sklepam, da se temperature povzpnejo nad 40+. Preden sva se odpravila v mesto sva v aklimatiziranem letaliscu povprasala koliko je danes stopinj in so nama prijazno odgovorili, da je danes "SAMO" 35 stopinj. Ha, ampak ljudje so se tam zelo uspesno prilagodili tem razmeram, saj so v srediscu mesta vse vecje stavbe med seboj povezane s hodniki, podhodi in shopping centri. Pod zemljo so tudi vlak postaje in restavracije! Skratka, jaz sem bila kar impresionirana nad tem simpaticnim in cistim mestom. Najbolj pa so me osrecili dvojezicni napisi (anglescina, malajscina?) ki so resnicno olajsali najin kratek obisk, saj nama je bilo takoj vse jasno. Ljudje so izredno prijazni in tekoce govorijo anglesko, tako da sva se pocutila kot doma!

Perisher

2009-07-01T02:03:00.017+10:00

Petek. Emeil. Jaz. 7am. Toyota polna zimske opreme. 3 ure voznje do Canberre. Tam se nama pridruzi Jernej (ki je bil v petek sluzbeno v Canberri). Canberra - Cooma, rentamo borde. 1 uro kasneje - Berridale, hostel. Vrzemo ven stvari, vzamemo borde. Voznja do Jindabyne, zadnja postaja pred Perisherjem. Umetno jezero. Cudna pokrajina. Veliko kamnov. Vidimo kenguruje ob cesti! Nacionalni park. Snowy Mountains? Snowy Hills! LOL Sneg!! Priblizno 40cm. 4pm, prihod na smucisce Perisher. Dez. Klancek. Emeil dobi prvo (m)ucno uro deskanja. Jernej dobi drugo. Dve uri kasneje fanta padeta v posteljo. Ura je 8.30pm.

Sobota. Prespimo budilko. 7am. Vase mecemo zajtrk. Oblacimo opremo. Emeila ze boli vsaka misica v telesu. Vozimo do Jindabyne. Opazimo svezo snezno odejo - veselje! Vidimo kenguruja kako precka cesto pred nasim avtom - wow! Svinjsko drage smucarske karte ($88 za dopoldansko, $102 za celodnevno, popoldanske ni). Megla. 5 stopinj. Avstralci se tresejo, Emeil se trese, z Jernejem se smejeva. Jaz uzivam, Emeil gleda na uro in stoka da ga vse boli. Smucisce postaja vedno bolj polno. Jaz vedno bolj uzivam. Smucke letijo okoli, borderji padajo kot sekire, pocutim se kot profesionalec! LOL. 1pm. Fanta imata dovolj. Vrnemo celodnevne karte. Dobimo $14 nazaj. Gremo do motela. Tus. Pasta. Back to Sydney.

6 ur kasneje v Syd. Jemo torto. Praznujemo Emeilov rojstni dan. Obujamo spomine na Emeilov prvi sneg in najin prvi sneg po treh letih. Bilo je lepo! Se bomo sli - ceprav je drago!

Zajtrkovno bloganje

2009-06-22T08:30:00.012+10:00

Ura je 7am in jaz bi komot se dremala pod toplo odejo... z Moejem ob nogah. Ampak potem spet ne bi nic napisala na blog ker bi imela cez dan prevec drugih opravil. Tole je verjetno se zadnji vpis pred odhodom v Slovenijo. Odhajava v sredo, cez dober teden. Prejsnji vikend sva dala cez se eno hekticno selitev!

Zasluzen pocitek ob iMacu s Chai Latte in bag of cookies...

Stvari je vedno vec... in zato vsaka selitev poteka dlje! Tokrat sem bila precej tecna, ker je bilo ogromno pakiranja ter logistike (pakiranje za Slovenijo, zacasni dom in skladisce) - potem pa me je Jernej se jezil ker ni hotel zascititi pohistva (po mojih standardih) lol - ampak sedaj je to za nama, stvari so zopet v najeti "garazi" (storage space), meni pa se ze zdi, da sva se selila prejsnji mesec, ne prejsnji teden... Slabe stvari kar hitro pozabim. V zivljenju se zadnje case bolj osredotocam na pozitivne stvari - vse kar imam, ne cesar nimam. Mogoce zato tudi premalo napisem o "slabih" stvareh v Avstraliji... Ampak po pravici povedano se sedaj prav nicesar ne spomnim kar bi me vrglo iz tira. Naj premislim...

Ta teden so mi Kseleki povedali, da se aprila vracajo v Slovenijo. No, to je vsekakor slaba novica, ker so simpaticna druzina in bi rada videla kako punce odrascajo... in postajajo vse boljse v anglescini - ze sedaj govorijo odlicno! Aussie accent and all. In Ema je ravno naredila svoje prve korake! Ampak njihovo odlocitev povsem razumem... navsezadnje so prisli le za dolocen cas, v Sloveniji imajo hiso, Mateji ne priznajo izobrazbe tu in ce bi zelela delat full-time bi punce rabile placano popoldansko varstvo - kar je v Avstraliji izjemno drago. Mame s tremi otroci tu ponavadi sploh ne delajo - ker se preprosto povedano ne splaca. Ce si doma ti drzava daje socialno, kar je vec kot bi ti ostalo od place ce bi placeval trem otrokom popoldansko varstvo. Nek kompromis bi bil delati polovicni delovni cas in biti doma ko punce pridejo iz sole ampak trenutno je "job market" precej slab in ljudje brez lokalnih izkusenj nimajo dosti moznosti. Pomoje tezko zacnes spet od nule v poznih tridesetih, to je treba dat skozi cimprej, po moznosti v zgodnjih dvajsetih, ko v bistvu niti nimas veliko za izgubiti. Skratka, zal mi je da nacrtujejo vrnitev... vendar bom prezivela. Taksno je pac zivljenje.

Sedaj se v svoje maticne drzave vraca kar precej migrantov - casi so slabi in ce nisi zelo iznajdljiv in vztrajen je ziher boljse tam kjer imas druzino, prijatelje in poznanstva. Se posebno tezko je novim migrantom, ki se nimajo stalnih viz. Te sedaj podarjajo zelo omejeno, ker je delovni trg ze sedaj prenasicen z ljudmi brez sluzbe. Sli so celo tako dalec da ponovno preverjajo podatke vsakega stalnega rezidenta in iscejo napake ali lazi v vlogah. Ce ugotovijo, da si vizo pridobil na neiskren nacin in ne delas v stroki ki si jo navedel, ti bodo celo razveljavili vizo. Zelo ranljivi so tudi studentje, ki vedno tezje dobijo sluzbo in vizo za stalno bivanje. Pred kaksnim letom je bilo to veliko lazje, sedaj pa tudi Emeilu ne kaze dobro glede stalne vize, pa je tu ze tri leta in ima narejen Masters!

No, jaz bom tudi kmalu imela svoj Masters Degree. Komaj cakam da ga dodam na svoj CV. Sem kar ponosna nase, ker sem imela zelo dobre ocene in bom mogoce koncala z najboljsim povprecjem v generaciji. Moram priznati, da je bilo precej zabavno studirat v anglescini - to je nekaj kar sem si vedno zelela. Sicer je bilo tudi precej zoprno posledicno pustiti sluzbo (ker nisem zmogla studija in sluzbe hkrati) ampak to bo kmalu za mano in se bom spet lahko posvetila svoji najljubsi aktivnosti - delu in sluzenju denarja!

Ne vem ce sem ze kdaj pisala o Toastmasters. Ze vec kot leto dni hodim v nekaksen "govorniski" klub, kjer se ucis javnega govornistva. Za enkrat mi gre kar dobro! Pridobila sem ze vse glavne dnevne nazive - najboljsi govor, najboljse ocenjevanje, najboljsa naloga... itd. Bila pa sem tudi predlagana in izvoljena za bolj resno pozicijo znotraj kluba in sicer Vice President of Public Relations. Toastmasters je super vaja za bogatenje angleskega besednega zaklada, spoznavanje novih ljudi in obicajev... pogleg tega pa v govorih slisis toliko dobrih zgodb! V tem svojem "delovnem" hobiju vedno bolj uzivam (ceprav sem si pred dvema tednoma spekla roko s cajem na odmoru in se mi se vedno pozna brazgotina).

Sharkies club kjer se dobivamo s Toastmasterji

Zadnji vikend v Avstraliji (pred odhodom v Slovenijo) bo nekaj posebnega... Nameravamo iti namrec na sneg! Ja, lol. Sicer se bomo morali peljati 5 ur v eno smer, da se bomo kepali ampak ziher bo zabavno! V petek pa bom sla mogoce z Jernejem sluzbeno v Canberro... poslusat sejo v parlament, medtem ko bo Jernej sedel na dolgocasnem sestanku pri stranki. Ja, sedeti v parlamentu med zasedanjem je pravzaprav pravo dozivetje, in seje so javne tako da lahko prides poslusat (zgoraj je posebna tribuna za gledalce). V Avstraliji je tudi politika neke vrste sport!

Cronulla v zahodnem soncu!

Zadnjih nekaj vikendov sva sla z Jernejem v ogromni Royal National Park! WOW. Najprej pol ure hodis cez "bush" in skaces cez potoke, potem pa se pred teboj odpre cudovit razgled na cliffe (pecine?)... in ker nama je bilo tako vsec tam, sva sla kar 3 vikende zapored; prvic sama (brez fotica), drugic z Kseleki, tretjic z Emeilom!

Toliko za enkrat. Pojedla sem svoj zajtrk (cokolino - hvala Mateja!) in popila svoj jutranji caj, sedaj pa se moram pocasi lotiti dela za faks - v petek imam oddajo! Ta teden imam preprosto misijo: zakjucit svoj studij, spakirat kovcke, gledat Transformers 2 (mogoce v IMAXu), se najest sushija, it na sneg cez vikend - in ne fasat prasicje gripe. Upam, da mi vse to rata in da bom v sredo zadovoljno grizla krekerje na letalu. Se vidimo!

V pripravi Sushija sva ze prava strokovnjaka!

Ljubo doma...

2009-05-26T22:43:00.036+10:00

... kdor ga ima! Ja, pred nama je se ena selitev. Ampak tokrat sladka selitev na svoje! Pred dobrim tednom sva ze popolnoma obupala nad idejo, da bi v najinem (obmorskem) koncu kupila lustno manjse stanovanje za cc $250k... Vse cene so bile mocno nabite, ljudje pa so stali v vrsti, pripravljeni placati veliko vec denarja kot je bila trzna vrednost stanovanja!

Midva nisva bila tako obupana. Ze od samega zacetka najine stanovanjske ekspedicije sva iskala "good deal", nakaj kar bi naju resilo najemnine oz. metanja denarja v nic, nekaj kar bi si zlahka privoscila in stanovanje kjer bi rada zivela. Skratka, po treh mescih je vse skupaj izgledalo ze prav depresivno, ko se nama je nasmehnila sreca! Kdor caka docaka. Kdor isce najde. "Good things come to those who wait!"

Ravno, ko sva najmanj pricakovala sva nasla perfect stanovanje za naju! Prejsnji vikend sva se odlocila, da greva se zadnjic v lov... V soboto sva torej sla na tri oglede... Prvega sem sla sama pogledat zjutraj... groza. Drugega sva sla z Jernejem pogledat okoli opoldne... premajhno (40m2), nato pa sva sla pogledat se zadnjega le 1km stran od najinega trenutnega doma.

Takoj, ko sem videla tole stanovanje na Kingswayu sem vedela da je to to! Jernej je izgledal enako navdusen kot jaz. Nepremicninski agent, doma nekje iz ZDA in odlicen v svojem poklicu, nama je najprej podrobno razkazal 53m2 veliko stanovanje, nato pa naju je peljal pogledat se druge "bonuse" tega stanovanjskega kompleksa. In wow, bonusi vsekakor so!

Stanovanjski blok je stila "Resort Style Living" - kar pomeni, da stavba izgleda kot hotel od zunaj in znotraj in se ponasa z recepcijo, podzemno garazo, zaprtim bazenom, savno, jacuzzijem, fitnesom in zunanjim dvoriscem namenjenim za BBQ (piknik). Vse to v bloku, kjer zivis! Tudi samo stanovanje je lustno, ceprav je v bistvu "studio" in nima posebej spalnice, ampak le pregradno steno. Ima pa zato lep velik balkon, ki nama je zelo vsec!

S svojimi arhitektskimi geni sem takoj ugotovila da ima "layout" stanovanja potencial, Jernej pa je s svojimi racunovodskimi geni takoj ugotovil, da si to stanovanje lahko zlahka privosciva saj bi naju odplacevanje kredita prislo manj kot trenutna mesecna najemnina trosobnega stanovanja v Mirandi!

Eno uro kasneje sva ze bila v postopku za nakup. Ampak takrat se nisva dvigala prahu, ker sva slisala, da nakup stanovanja spremljajo vse mogoce tezave... Vendar je do sedaj vse potekalo kot po maslu! Naj na hitro razlozim kako je potekal cel postopek nakupa (za tiste, ki vas zanima).

Po ogledu stanovanja smo se z agentom zmenili, da dava ponudbo. "Asking price" je bil $240+, midva pa sva ponudila $250k. Naslednji dan sva torej pri agentu podpisala ponudbo in polozila $800 kot jamstvo, da sva resna kupca. Drugi dan naju je agent poklical z veselo novico, da je lastnik sprejel najino ponudbo, ki je bila najvisja (vendar le za malo). Jernej je sel naslednji dan v banko (kjer so ze pred-odobrili kredit pred nekaj mesci) sporocit, da sva nasla stanovanje, ki ga zeliva kupiti. Banka je nato poslala svojega cenilca, da je ocenil vrednost nepremicnine. Ocena je bila ravno taksna kot sva pricakovala - cc $250k. Odlicno! To je pomenilo, da bova dobila 100% kredit! Noro.

Kot stalna prebivalca Avstralije (s pravo vizo) nama pripada tudi trenutna enkratna drzavna pomoc za prve kupce "First Home Owners Grant" v visini $14k, ki sva jo izkoristila kot depozit za kredit in kritje stroskov nakupa. En dan po odobritvi kredita je najina banka, preko odvetnika in agenta, poslala polog v visini $25k in s tem potrdila nakup stanovanja, ki je sedaj uradno SOLD. Od tu naprej pa nama ni treba narediti nicesar... Trenutno se ureja prepis...

View Larger Map

Caringbah je suburb med Cronullo in Mirando, ki se nahaja na polotoku obdanem z zalivi, do odprtega oceana pa je le cc 3km. Kompleks, kjer sva kupila stanovanje se imenuje "Catalina" (po otoku ob Kaliforniji) in je prirocno lociran blizu vlak postaje, poste, banke, shopping centra, bolnice itd. Caringbah (izgovori se KE-RIN-BA) je suburb, ki ga zelo dolgo nisem znala crkovat, sedaj pa bo to najin prvi pravi dom...

Prvega Julija letiva v Slovenijo - zopet na poroko enega izmed bratov. Lani Jernejevega, letos mojega. Vendar bo tale poroka res sladka, ker se bo porocil z mojo dolgoletno prijateljico iz otrostva - Arijano. Kdo bi si mislil, da bo nek dan tudi uradno del moje druzine! Greva le za dva tedna, tako da bo kar pestro... potem pa se vrneva domov, v svoje stanovanje. Takoj, ko preziviva jetlag se bova polno posvetila selitvi v svoj novi domek. Ah, ljubo doma kdor ga ima!

P.S. Vec boljsih fotk, ko se vseliva...

Royal Easter Show

2009-05-11T17:00:00.001+10:00

Velikonocni prazniki so ze zdavnaj mimo, vendar so nanje ostali prav sladki spomini. Velika noc je praznik plisastih zajckov, kosaric, domacih zivali, predvsem pa cokoladnih jajck vseh oblik in okusov! V Sydneyju se vsako leto ob tem casu odvija velik velikonocni festival oz. Royal Easter Show. Ceprav sva tu ze tretje leto, sva ga tokrat obiskala prvic (cisto iz radovednosti) in ugotovila, da je bolj zanimiv kot sva sprva pricakovala. Pridruzila sta se nam tudi Saso in Ana (+ mala Julija), ki sta ravno takrat pocitnikovala "down under". Fantom je bil verjetno najbolj vsec adrenalinski moto show (Toyote in motorji), puncam pa sprehod med bogato oblozenimi stojnicami. Jerneja smo morali odvleci stran od delavnice ribarjenja v velikem mobilnem akvariju, zabavni otroski program pa nas je obogatil z ogledom pujsje dirke in strizenja ovc. Dan smo torej preziveli v prijetnih vonjavah kmeckih zivalic (ovck, konjev, pujsev, kravic in podobnih bitij) medtem, ko smo se precej uspesno izmikali ogromnim kupom dreka na vsakem vogalu. Ne vem koliko kilometrov smo prehodili ta dan, vem le da sva zaspala v trenutku, ko sva padla v posteljo.

Sushi, Surf & Chocolino!

2009-03-22T01:51:00.005+11:00

Danes je bil pravi sushi dan! Cokolino za zajtrk (hvala Marjeta za extra large posiljko cokolina in mojih najljubsih piskotov!), sushi za kosilo (Jernej postaja mojster v tem! mmmm...) nato plaza (kako fantasticna voda!) in spet sushi za vecerjo (z Emeilom sva pojedla kar je Jernej naredil od preostanka lososa v hladilniku) in nato smo se zapeljali se v Cronullo na sushi train in Chai Latte v Gloria Jeans! Chai Latte postaja moja prava obsesija - je nekaj med cajem in kavo! Yum! Tri obroki sushija v enem dnevu! Ta rekord bo tezko podret.

Kaj je drugace se novega? Ha, verjetno kar precej od kar sem zadnjic pisala. Ze dva mesca isceva kaksno manjse stanovanje za nakup, ker zeliva izkoristiti "first home owners grant" (google it!) vendar grejo majhna stanovanja ravno zaradi tega kot za med! Vceraj sem koncno nasla taksnega, ki nama je bil full vsec (perfect!) vendar je bila cena malenkost previsoka, danes pa so nama tik pred nosom odpovedali se ogled, saj je lastnik ze dobil ponudbo s katero je zadovoljen. Cel dan sem se veselila tega ogleda - in sem bila zato precej zalostna ko sva ostala praznik rok (torej je bilo treba kompenzirati s sushijem).

Jaj! Nekdo uvaza "chocolino" v Avstralijo! Vendar je drag in na voljo samo v majhnih embalazah! Tako da se bolj "splaca", da mamice posiljajo zalogo!

Februarja sem zacela iskati novo sluzbo vendar kaze vedno slabse (butasta recesija!) - medtem pa Jernej dela kot zmesan (pred nekaj dnevi je prisel domov ob polnoci!). Torej, iz enega ekstrema v drugega. Kaksne dneve ga komaj vidim - se dobro da mi Moe dela druzbo! Drugace pa zivljenje normalno laufa... Zdej sva si nabrala ze kar lusten krog ljudi okoli sebe in ravno vceraj sva bila na precej zabavnem "house partiju" kjer sva spoznala se nekaj zanimivih novih ljudi.

Prejsnji teden sem prvic "bejbisitala" Kselekovo Emico (uff!), koncno pa sem se lotila tudi surfanja in sem vedno bolj navdusena. Sploh ne morem verjeti, da sem skoraj popolnoma izgubila strah pred tokovi, ripi, morskimi psi, predvsem pa velikimi valovi. Valovi so super! Z izjemo tistih, ki se zlomijo direkt nate, kar lahko opisem kot plavanje v pralnem stroju - ampak glavno je, da ostanes miren in pustis, da te voda sama vrze ven. Komaj cakam, da se Jernej spravi na surfboard! To bodo zanimive fotografije!

Boogie-Boarding...

Skakanje v bazen (obleceni in pijani) v vrocih poletih dneh (tole je bilo pri Kselekih za Australia day!)

Naslednji vikend gre Jernej v Melbourne na Formulo, jaz pa bom ostala v Sydneju ker se mi zdi skoda denarja za nekaj kar me ne zanima prevec. Mogoce bova sla z Emeilom odkrivat kaksen nov klub ali bar v mestu, cez dan pa lovila se zadnje poletne zarke. Obcasno pridejo dnevi, ko nimam volje za nic (predvsem zaradi situacije s sluzbo) ampak ce se le spravim ven, vsedem v avto in zapeljem do oceana, se takoj pocutim boljse. Tezko je bit depresiven ob modrem nebu, soncu in oceanu. Pomaga pa tudi faks, ki me uspesno zamoti od pesimisticnih misli. Ta teden smo imeli fenomenalno vreme, prejsnji pa malo manj. Takrat me je ocean videl malce manj, fitnes pa malenkost vec.

Toliko za danes. Imam pravec za napisat in nocem prevec tezit. Peter pravi, da prevec napisem naenkrat. Bom probala mal bolj pogosto pisat ceprav se vedno tezje spravim k pisanju. Prilagam vam nekaj novejsih slikc in dve lustni avstralski tv reklami. Seeya!

Jaz, Moe in trenutni domek :)

Jernej se vedno uziva v ribarjenju (ce mu rata priti domov pred soncnim zahodom).

Cronulla, my heart of Sydney.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - SURF RESCUE LIFE SAVING AUSTRALIA:
HEROS (2007)

TV OGLAS - SURF RESCUE LIFE SAVING AUSTRALIA:
WHATEVER IT TAKES (2008)

Black Saturday

2009-02-22T12:50:00.002+11:00

Pozari niso tu nic novega. Zvezdna drzava Victoria je znana po poletnih pozarih, ki so posledica visokih temperatur in suhega podnebja. Februarja so Avstralijo zajele temperature nad 40C in v soboto sedmega februarja se je zacela odvijati najhujsa naravna katastrofa v zgodovini Avstralije. Victorija je z vec kot 20-timi pozari, ki so se hitro sirili na poseljena obmocja, postala pravi pekel na zemlji. Manjse vasi in mesta severovzhodno od Melbourna so se kmalu znasla v situaciji brez izhoda. Naslednji dan so zaceli porocati o posledicah. Cela drzava je nenadoma padla v stanje soka. V naslednjih dneh je sok nadomestila zalost in obcutek nemoci.

Photo by Alex Coppel

Tisoce prostovoljnih gasilcev se se vedno bori s pozari, ki so pozgali ze 4,500 km2. Vsaj 209 ljudi je mrtvih, mnogi so pogresani, nekatere ne bodo nikoli nasli ali identificirali. Preziveli so izgubili domove, prijatelje, znance, druzine in hisne ljubljencke. Milijone divjih zivali je mrtvih. Dolocena manjsa mesta so v popolnosti unicena, vsaj 1,800 his ni vec. Vendar pa je pozar prinesel tudi nekaj dobrega. Dobro v ljudeh. Avstralci so do danes donirali ze 77 milijonov dolarjev in donacije se vedno prihajajo. Neznanci so odprli svoja vrata prizadetim druzinam, drzava je ponudila prvo financno pomoc, veterinarji so priskocili na pomoc prezivelim zivalicam, prostovoljci pa so zbrali na tisoce nujnih potrebscin, ki so jih donirali sodrzavljani. Tezko je opisati koliko socutja so zmozni avstralci, kako zelo radi imajo svoje sosede in kako vedno priskocijo na pomoc ljudem v tezavah.

Photo by David Caird

Danes je Avstralija javno pokopala vec kot 200 ljudi. Dopoldne so vse tv postaje predvajale javno zalno slovesnost, premier Kevin Rudd pa je naznanil, da bo sedmi februar postal zalni praznik v spomin na mrtve. In medtem, ko v eni drzavi pokopavajo mrtve, se v Queenslandu spopadajo s sezonskimi poplavami, ki pa zal ne vzbujajo dosti pozornosti. Upam le, da bo tudi njim podarjen kaksen doniran dolar. Trenutno sem zelo srecna, da zivim v Sydneyju. Vse bolj se mi zdi, da bova tu tudi ostala. Mimogrede, vceraj sva praznovala drugo obletnico zivljenja v Avstraliji, Jernej pa je starejsi za eno leto. V petek sva si privoscila odlicno tajsko vecerjo, jutri imam tecaj surfanja, danes pa sem spet jahala valove z bodyboard-om!

Pripenjam nekaj slik iz portala news.com.au.

Photo by Mark Smith

Photo by Mark Smith

Photo by Andrew Brownbill

Photo by David Geraghty

Photo by Rebecca Michael

Photo by Trevor Pinder

Juhu!

2009-01-20T23:41:00.037+11:00

Danes sem koncno postala uradna voznica po levi strani. Po treh mucnih poskusih sem tokrat odpeljala brez napak. Ko mi je ocenjevalec rekel da sem naredila, se mi je skala odvalila od srca! Potem sem jo takoj mahnila po en strawberry cheesecake (jagodna sirova torta?) in se odpeljala do Kselekov na drugo stran mesta, kjer smo jedli sushi, cofotali v bazenu in se basali s torto! Nato pa sem skocila se do Emeila na kratek obisk. Za mano je dolg in lep dan! Prilagam se nekaj novejsih fotk.

Kselekov "backyard"

Domaca vlak postaja :)

Kirribilli, North Sydney

(pri rdecem avtu je tajska restavracija kamor smo hodili vsak dan jest kosilo, ko sem delala v ZOO2)

Harbour Bridge

Pogled na mesto z mostu

Harbour Bridge z novoletnim okraskom

Pod pilonom

The City of Sydney

Ta avto s skalo je uradna "umetniska" dekoracija tega krozisca

Pogled na North Sydney z Woolloomooloo

Circular Quay

Aileen in nocni Sydney (tale fotka mi je kr ratala!)

Policijski helikopter

Diamond Bay

Zapor...

Kaj dogaja

2009-01-07T23:26:00.005+11:00

Danes ni bil najboljsi dan ever, ker sem ze tretjic padla na izpitu za avto. Deja vu. Isto se je dogajalo pred desetimi leti v Sloveniji. Tokrat sem dobila kar 95%, edina napaka je bil en spregledan stop znak (ups). Cel dan sem bila depresivna, jezna in zalostna. Komaj sem se pobrala. Tale izpit je res nocna mora. Pa tudi stal me je ze 200 dolarjev. Resnicno upam, da bom v cetrto naredila, ker tole je ze cisto butasto. Najbolj me moti to, da sem sedaj popolnoma omejena s temi L tablicami in ne morem nikamor sama z avtom. Kar pomeni, da vozim se manj kot prej. L tablice pa me seveda niso ustavile pri voznji cez polovico vzodne obale kontinenta. V soboto sva se namrec vrnila iz novoletnega praznovanja v Melbournu. Tja grede sem vozila priblizno 400km, nazaj pa skoraj 800, ker je Jernej v Melbournu kupil scooter in ga pripeljal v Sydney! Emeil je v cetrtek priletel v Melbourne in mi delal druzbo na poti nazaj. Zal mu voznja z "manual" ni sla najbolje od rok, tako da sem jaz skoraj crknila do Sydneja, medtem ko je Jernej uzival na svojem scooterju (in umiral od utrujenosti).

Anyway, kje naj zacnem! December je bil kar pester. Zabave, BBQ-ji, uspesni in neuspesni avto izpiti (Jernej je svojega uspesno opravil), gosti (na obisku sva imela parcek iz Ljubljane), bozicna vecerja pri sosolki Aileen, graduation party od Amirja (brat od Emeila), ucenje samostojnega jadranja (kaksen adrenalin! zal nimam slik ker sva bla skoz v vodi), turisticni izleti, cofotanje po vodi in skakanje po mivki s Kseleki, nabiranje barvice (Jerneja je enkrat kar posteno opeklo ker se ni namazal s soncno kremo) itd. Novo leto sva pricakala na globalnem plesnem dogodku "Sensation" v Melbournu, ki je bil zimsko mrzel (15 stopinj + veter!) medtem ko je v Sydneju zazigalo cez 30 stopinj. Ko sva prisla nazaj (v jakni iz Melbourna) naju je pricakalo prijetnih 38, danes pa je pomoje najbolj soparen dan od kar ziviva tukaj.

Se vedno ne morem verjeti kako drugacna sta Melbourne in Sydney. Pravzaprav... kako drugacna so si med seboj vsa velika avstralska mesta! Melbourne je definitivno mesto z najvec okusa in individualnosti. Mesto je polno cudovitih zgradb, lokalov, barckov... in tramvajev! In ljudje imajo nek svoj osebni stil in niso kot ovce v Sydneju kjer vsi izgledajo vec ali manj enako (razen mene, haha). Sydney, po drugi strani pa ima obcutno toplejse podnebje in obcutno lepso geografsko lego, ceprav se lahko tudi Melbourne pohvali s svojo Mornington Peninsulo. Mmm, cudovit kraj, vendar precej dalec od mesta. Skratka, toliko pisanja za danes. Naj ostalo povejo slike. Tokrat jih bo malce vec kot ponavadi! Ja, ja... saj vem, da radi gledate slike, ker se vam ne da brati... haha! Lenobe :) Se kmalu spet oglasim.

Amirjev graduation. Sva bla cist spedenana! Se posebno jaz!

Cudovita hisa v Cronulli, kjer smo imeli Christmas party s "Toastmastersi" .

Avstralska bozicna oblekca!

Jan, Sara (obiski), Emeil in midva.

Moe v elementu (Janova fotka)

Christmas Party pri sosolki Aileen.

Pot v Melbourne (cc 1000km)

Melbourne: Mornington Peninsula - nice!

Utrip Melbourna

Poostrena praznicna policijska kontrola v Melbournu: mobilni laboratorij! Scary!

Eureka Tower

88. nadstropje, Eureka Tower, Melbourne

OK, tole je blo scary ceprav mogoce ne zgleda! 200m nad mestom, te v stekleni kocki porinejo iz stavbe... potem pa se slisi pokanje stekla in skripanje...

Zahod na St. Kildi, Melbourne

Sensation, kamor sva zvlekla tudi Alesa, ki se nikoli ni bil na "partiju".

Southern Star, Melbourne

Pot nazaj v Sydney

P.S. Nekaj objavljenih fotk je bilo narejenih s kompaktnim foticem Lumix DMC-TZ5, ostale pa z Nikon D40x.

Konec drugega semestra

2008-12-03T02:30:00.045+11:00

Ura je pol treh zjutraj in jaz se vedno ne spim - prevec se veselim preostanka tedna, ko nimam prav nobene obveznosti! Danes sem imela zadnje predavanje drugega semestra. Yey! Sedaj me caka le se koncna prakticna naloga, s katero zacnem sele februarja, ko se zacne tretji semester. Danes sem oddala tudi zadnjo seminarsko nalogo... in nazaj dobila enega izmed esejev. Ko sem videla oceno se mi je kar zameglilo pred ocmi... Predavatelj mi je dal slabo oceno, ker ni verjel, da sem to res sama napisala. Ma, kaksne probleme imam jaz! To se pa zgodi, ko si najboljsi v razredu. Namesto, da bi sedaj pocivala, moram sedaj dokazovati, da sem to res jaz napisala. Ah. Kaj bo sele ko bo videl nalogo, ki sem jo oddala danes! :-)

Drugace pa sem prejsnji teden koncno sla delat CPP in naredila s 100%! V soboto sem pa imela vozniski izpit in sem padla... ceprav je rekla, da odlicno vozim. Naredila sem nekaj manjsih "napak" ki so posledica dolgoletnih izkusenj. Tako, da... sem sedaj na L tablicah (learner) in imam L-voznisko :) Ampak... on the bright side... koncno imam en veljavni avstralski osebni dokument! Full sem upala, da bom naredila (ker sem na teh stvareh full zivcna) ampak sem bila psihicno pripravljena tudi na padec tako, da ni bil "big deal". V bistvu sem res cisto brezveze padla in ce bi sla za eno uro v avto solo bi poznala vse fore in bi ziher naredila... Skoda. Ampak k sreci imam drugi rok ze 12.12... in moja L-vozniska velja kar 5 let, tako da lahko 5 let delam izpit! Upam, da to ne bo potrebno! Sicer pa L-vozniska pomeni, da moram imeti v avtu izkusenega voznika in ne smem sama vozit. Haha! Po skoraj osmih letih kot voznik se ne smem sama vozit v avtu! Prav smesno. Jernej ima izpit cez 2 dni - tako da drzim pesti, ker ne moreva biti oba na L tablicah. Za tolazbo sva z Jernejem v soboto (koncno) kupila BBQ in v nedeljo smo s Kseleki (slovenskimi prijatelji) preziveli cudovito nedeljo na pikniku v Cronulli (pod palmo, v senci).

Torej. Novembra sva se koncno (zopet) preselila na svoje in se vrnila na jug mesta. Selitev je potekala kar tekoce, saj imava ze precej izkusenj! V zadnjih treh letih sva se selila kar 5x. S stanovanjem sva zelo zadovoljna! In ceprav ni povsem tako "kul" kakor prejsnje, je lokacija boljsa ker je vlak postaja le par minut hoje stran, center pa je 3 postaje blizje! Tako, da pri potovanju v mesto prisparam skoraj 40minut na dan, medtem, ko sem se vedno v znanem okolju! Za ovinkom pa je tudi fitnes in drugi najvecji shopping center v Avstraliji. Najin Moe je vsak mesec bolj prijazen muc in v novem stanovanju zelo uziva. Sedaj ima celo "svojo" sobo (pralnico) in naju vec ne moti med spanjem.

Trenutno na eBayu prodajam najin kavc ker hocem kupiti sofa/bed - nekaj kar bo lahko tudi zacasno lezisce za morebitne obiske. Ko ze govorimo o obiskih, greva konec decembra v Melbourne, kjer bova praznovala novo leto, med tem casom pa bo v najinem stanovanju "pocitnikoval" slovenski parcek, ki ga bova spoznala cez kak teden. Midva bova v Melbournu bivala pri prijatelju Alesu. Komaj cakam! Ze posteno pogresam to cudovito mesto in fantasticne ljudi, ki zivijo tam! "That's Me!bourne city"!

V lovu za stanovanjem

2008-10-14T23:08:00.031+11:00

Tokrat vam pisem na vlaku. Zunaj je svinjsko vroce in tale vlak nima klime. Z iBookom na kolenih in iPodom v zepu (in usesih) srkam vodo iz plastenke in cez okno opazujem mesto, ki drvi mimo.

Se vedno ziviva pri prijateljih v Prospectu, priblizno 30km zahodno od centra mesta. Prvic, od kar sva v Avstraliji, ziviva v hisi, kar je prijetna sprememba. Moe zelo uziva. Se posebno zato ker je njegova skledica s hrano vedno polna, pa tudi crkljanja mu ne manjka. Cez dan poseda na polici ob oknu in poslusa ptice ter opazuje dogajanje v sosescini (cez noc pa skace po najini postelji).

Najino zacasno bivalisce v Prospectu

Jaz in Rocky

Trenutno sem na poti v mesto, kjer se dobim na kosilu z Benom, potem pa sibam na fitnes (po dolgem casu) in nato na faks. Danes zacnemo z dvema novima predmetoma, ki pa sta tudi zadnja predmeta v mojem programu. Po novem letu me caka samo se koncni projekt. Komaj cakam na "graduation" ki bo predvidoma junija. Vedno sem si zelela nositi tisto smesno kapo.

Z Jernejem precej aktivno isceva novo stanovanje, vendar se se nisva odlocila koliko denarja sva pripravljena odsteti, pa tudi nobene pametne izbire ni. V primeru, da zagledava kaj zanimivega pa naju vedno kdo prehiti. Stanovanj za najem je obcutno manj kot ob istem casu lani. Visoke obrestne mere in padajoce cene nepremicnin so lastnike investicijskih stanovanj prisilile, da prodajo dokler se lahko. Isto velja za ljudi, ki zaradi visokih obrestnih mer vec ne zmorejo odplacevati kreditov (in so sli nazaj v najem). Mimogrede, ce rabite avstralske dolarje in imate eure, je sedaj primeren cas za menjavo saj je avstralski dolar rekordno nizek. 1 EUR je skoraj $2 AUD.

V nemski restavraciji Löwenbräu Keller, Scottov rojstni dan

Drugace pa ni nic novega. Ko najdeva kaksno pametno stanovanje, si bova morala pocasi urediti zdravstveno zavarovanje in opraviti vozniski izpit. New South Wales je edina drzava, ki tujcem dovoljuje le en izpitni rok. Ce pades, moras zaceti popolnoma znova... L plate, Red P plate, Green P plate... Jaz ze pridno gulim teorijo... Vec si lahko preberete tukaj.

Pogled na mesto z enega izmed pilonov Harbour Bridga

.. in se z drugega kota :)

Ta teden sva zopet obiskala prijetno slovensko druzino iz Maribora (sedaj iz Baulkham Hillsov), ki imajo tri prisrcne otroke. Drugace pa vecere vecinoma prezivljava z najinimi sostanovalci, ob igri Taroka in zlahtnih kapljicah. Jaz imam vedno najslabse karte! Ocitno imam vec srece pri drugih stvareh!

Za tiste, ki niste brali mojega prejsnjega prispevka (iz Nove Zelandije) naj se enkrat ponovim, da sva postala ponosna stalna prebivalca Avstralije! Dobila sva namrec tezko pricakovano PR vizo! :) In to brez pomoci imigracijskega agenta! Enkrat v prihodnosti bom napisala celo zgodbo! :)

Nau mai, Haere mai ki Aotearoa

2008-09-19T13:04:00.019+10:00

... ali "dobrodosel v Novo Zelandijo" (po Maorsko). Le nekaj ur po najinem pristanku v Aucklandu so nama odobrili stalno bivanje v Avstraliji! Postala sva torej stalna rezidenta Avstralije! Malce ironicno je proslavljati v Novi Zelandiji, ampak zur vsekakor bo! Trenutno jo mahava na juzni otok, ki je znan po izjemni lepoti... upam, da nama rata priti do Queenstowna, drugace pa obticiva v Christchurchu! Na juznem otoku je trenutno sneg, tu v Aucklandu pa skoraj poletje! Kaksna zanimiva drzava... In kako zelena! In prazna, neposeljena. Ok. Toliko za danes. Trenutno si "pre-bookiravava" letalske karte... Se kmalu spet oglasim! Oy oy oy!

--
20.9.2008
Lake Taupo
Hey all. Hvala za cestitke. Vceraj sva kupila enega novozelandskega rdecega in proslavila kar v najini Toyoti (ameriski avtomatski enoprostorec predelan v avtodom), tik ob Taupo jezeru, pod stresnim oknom, skozi katerega sva zrla v juzno nebo (nekaj za Petra!) :) Jutri bova v Wellingtonu, potem pa jo mahneva cez luzo (s trajektom) na juzni otok, kjer je baje zelo mrzlo. Ze tu je le 9 stopinj. Ampak saj sva slovenca, bova ze prezivela! Ha, ceprav se najino bivanje v topli Avstraliji ze pozna! (Sedaj je v Syd ze skoraj 30!) Nova Zelandija nima prav nic skupnega z Avstralijo! :) Celo jezik zveni cisto drugace! (prav cuden naglas!) Toliko za danes. Se oglasim z juznega otoka!

--
21.9.2008
Wellington
Hi all. Oglasava se iz Wellingtona, glavnega mesta Nove Zelandije (kar sva izvedela sele pred nekaj dnevi, LOL). Ravnokar sva kupila karto za trajekt do Picton-a, ki se nahaja na juznem otoku. Upam, da mi bo zdejle ratalo uploadat nekaj fotk s te "prazne in zelene" dezele. Vceraj sva prevozila 400km cez sredisce severnega otoka. Ob tem sva sla cez nekaj manjsih mest in se ustavila na odlicni vecerji v obcestni restavraciji "Gumboot manor" - mmmm. Drugace pa nisva videla nic drugega kot divjo naravo, celo neke vrste puscavo ter visoke vrhove vulkanov. Se kmalu spet oglasim!

--
24.9.2008
Hanmer Springs
Hello iz mrzle Nove Zelandije. V Sydneju je poletje ze posteno v akciji, tle pa nosiva kape in zabe. Brrr. Pred nekaj dnevi sva prisla na juzni otok, s trajektom iz Wellingtona. Trajekt je bil kar nobel, ampak me je bilo vseeno kar posteno strah ker je zunaj divjal veter 100h, vendar so naju potolazili, da je to za Wellington "povsem normalno"?! Jaz zagotovo tam potem ne bi zivela. Po pristanku na juznem otoku sva prespala v kampu v Pictonu, potem pa jo mahnila do Hanmer Springs. Vceraj sva si tam privoscila 3-urno namakanje v termalnih bazenih, potem pa sla na res fajn vecerjo, ki je se dolgo ne bom pozabila! (S tem sva proslavila najino obletnico poroke, pa tudi najin nov status v Avstraliji!). Drugace pa sva ze pocasi sita najine Toyote in oba pogresava Sydney. Nova Zelandija je zelo podobna Sloveniji (geografsko), le da je prazna, oblacna, vetrovna in dokaj nerazvita. Standard zivljenja se mi zdi tu precej slabsi kot v Avstraliji, pa tudi ljudje niso tako fajn. Vreme je definitivno primerljivo s Slovenijo, kakor tudi letni casi (le obrnjeni). Urbanizem je tu zelo slabo razvit, hise pa so vecinoma lesene! Divjina Nove Zelandije je vsekakor raj za pohodnike (in ovce), vendar je nama urbanizirana in soncna Avstralija veliko bolj pri srcu :)

--
25.9.2008
Back Home!
Vceraj zjutraj sva zmedeno gledala karto in ugotavljala kam bi sla... Bila sva premrazena, zdolgocasena in vsa polomljena od spanja v Toyoti. Nato sva dobila odlicno idejo! Greva v Sydney! :) LOL. Let's go home! To se mi se nikoli ni zgodilo... Da bi sla na dopust in bi hotla cimprej domov. Ampak vse je enkrat prvic. Prav dneve sem odstevala! Ampak enostavno nisva vec mogla zdrzati... Po pravici povedano sva ze sita vseh teh dopustov. Ce bi vedela, kako zelo se lahko vlece 13 dni, bi sla ze prvi dan nazaj! Eno uro kasneje sva ze bila v Christchurchu, z (novo) letalsko karto v roki. BTW, Christchurch je edino lepo mesto, ki sva ga videla. Vem, da je "najlepsi" del Nove Zelandije se bolj na jugu, vendar sva se odlocila, da nadaljujeva kdaj drugic - mogoce enkrat, ko bova sla smucat v Queenstown. Pocitnikovanje v Novi Zelandiji je svinjsko drago in v bistvu nisva bila tako navdusena, da bi bila pripravljena odsteti se enega tisocaka za 6 dni. Skratka, ob 8h zvecer sva pristala v Sydneyju. Letela sva z Emirati in bilo je super! 160 filmov v anglescini, dobra hrana, kratek let - le kaj je lepsega? (Imam obucutek, da ze postajava "frequent flyers"!) V drzavo sva nato vstopila kot stalna prebivalca, kar je bil super obcutek. Tole je bil najin peti vstop v Avstralijo! V prihodnjih mesecih si morava urediti drzavno zdravstveno zavarovanje (medicare) ter narediti vozniski izpit! LOL. Ko sem ga naredila v Sloveniji, pred skoraj devetimi leti, sem rekla "nikoli vec!". Ha, nikoli ne reci nikoli! :)

Uf.

2008-09-12T01:09:00.004+10:00

Uf. Sploh ne vem kje zaceti!

Koncno sva dobila e-mail od urada za imigracijo glede najine vloge za stalno vizo! (Permanent Resident). Ker najina viza spada v kategorijo "Skilled Offshore" jo lahko izdajo le med najino odsotnostjo iz drzave. Zveni malce butasto ampak ziher obstaja neka logicna razlaga za ta postopek? Skratka, sporocili so nama, da morava zacasno zapustiti Avstralijo, e-mail naziv pa je bil "Pre-Grant Notification" kar ne more biti slaba novica! In ceprav sva vedela, da bova ta e-mail dobila enkrat septembra ali oktobra, naju je kjub temu popolnoma presenetil! Po pravici povedano sem bila pripravljena na najslabse. V zadnjih dveh letih sva od imigracije dobivala le slabe novice. Vendar nisva odnehala. Kjer je volja - tam je nacin. In ceprav se nimava PR vize v rokah, se pocutim da sva le se korak stran od sanj, ki sva jih sanjala 4 leta nazaj.

Zadnji teden je bil popolnoma kaoticen. Imela sem polne roke dela s sluzbo, studijem in organizacijo ponovnega izleta "overseas"! In po 60+ urah na letalih in letaliscih, ki sva jih opravila v juliju, nisem cutila prav nobene zelje po nakupu novih letalskih kart! Prav smesno je, kako zelo dalec je "tujina" v Avstraliji. Za razliko od Slovenije, Avstralijo od tujine loci naravna meja - ocean. Za prestop meje je tako potrebno letalo ali cezoceanska ladja! In kam torej greva? Cez tocno en teden bova ze spala v Aucklandu, v Novi Zelandiji! Ce dobro pomislim ze dolgo nisem videla nove drzave! V bistvu se ze posteno veseliva!

Postopek za pridobitev stalne vize traja od 6-12 mesecev (odvisno od kategorije) in stane vsaj $7,500AUD (4,200EUR), kar ni tako malo denarja. Samo vloga stane $2,500AUD, ne glede na izzid postopka. V primeru, da je viza odobrena pa je potrebno placati se dodatnih $2,500AUD. Midva sva samo za prevode dokumentov porabila se vsaj $2,000. Da sploh ne stejem zdravniskih pregledov, IELTS-a in stroskov studija, studentskih viz in navsezadnje tega finalnega nujnega odhoda iz drzave.

Od kar ziviva v Avstraliji je bilo vse podrejeno tej vizi. Prakticno sva delala, studirala in zivela za PR vizo. Navsezadnje sva tu na studentski vizi ravno zato, ker je nisva mogla dobiti iz Slovenije. Edina najina moznost je bila, da prideva sem in si jo "zasluziva" z voljo in vstrajnostjo. Zacetki so ze sami po sebi tezki, vendar so se toliko tezji, ko moras ziveti s studentsko vizo, ki ima ogromno omejitev v vsakdanjem zivljenju; veliko tezje dobis sluzbo, ne mores imeti kreditnih kartic, zelo tezko kupis nepremicnino itd. Se dobro, da sem priblizno 7 let nazaj zacela varcevati. Takrat se nisem vedela kdaj bom rabila ta denar, ampak na koncu so nama prav ti prihranki omogocili priti sem in zaziveti novo zivljenje. Brez tega denarja nama gotovo ne bi zneslo financirati prvih mesecev v Avstraliji, Jernejeve solnine, nakupa avtomobila, pohistva itd. In ceprav sva bila ob prihodu v Slovenijo ze posteno broke (saj naju je letalska karta stala kar $2,500AUD na osebo) sva k sreci pred enim mesecem dobila nazaj dohodnino! Davcni sistem je tu prav pohvale vreden! Najine obrazce sva izpolnila online in le tri dni kasneje sva imela na racunu lep kupcek denarja. Brez tega denarja bi si zelo tezko financirala tale izlet v Novo Zelandijo! Perfect timing!

Perfect timing pa je tudi zato, ker imam ravno sedaj 2 tedna studijskih pocitnic! Za enkrat se nisem prepricana kaj vse bova pocela v Novi Zelandiji, saj sva se odlocila za bolj "spontani" road trip! Praznovala pa bova tudi drugo obletnico poroke! Upam, da nama bo do takrat imigracija ze izdala stalne vize. To bi bilo najboljse darilo ever!

Ha, skratka... se tole. Le nekaj dni za tem e-mailom od imigracije pa naju je cakalo se eno presenecenje! Lastnik najinega stanovanja v Cronulli se je spomnil, da zeli stanovanje nazaj, kar pomeni da se morava izseliti! NOT perfect timing! Ker trenutno nimava casa za selitev, bova ta vikend vse najine stvari odpeljala v t.i. "Storage" (garazo, ki jo najames), nujne stvari pa bova preselila k prijatelju Emeilu, ki nama bo zacasno posodil prazno spalnico v hisi, ki jo ima v najemu v West Sydneju. Upam, da bova kak teden po prihodu nazaj nasla kaj lepega v Cronulli, kamor se zeliva vrniti. Navsezadnje prihaja poletje! Tole so se zadnje slikice stanovanja, preden sva zacela stvari metati v skatle!

Pa se ena zadnja novicka. Koncno sem dala "odpoved" v sluzbi. Ob vseh studijskih obveznostih enostavno vec nimam energije se za sluzbo. Ko prideva nazaj bom premislila o morebitni novi sluzbi, najkasneje pa po novem letu, ko se sprostijo moje studijske obveznosti.

Skratka, za konec pa se dve slikci mojega kosmatega lepotca (furry baby)! Ceprav zna biti pravi tecko, ga bom med 13-dnevnimi "pocitnicami" v Novi Zelandiji, zelo zelo pogresala! :(

Moe

2008-08-29T00:39:00.002+10:00

Hey all. Uff, zdej pa ze nekaj casa nisem pisala. Kar malce zanemarjam tale blog, ne? Vedno, ko se zelim "spraviti" k pisanju, vmes pride nekaj drugega ali pa enostavno nisem v moodu za pisanje. Zadnje case neverjetno veliko pisem, ker moramo na faksu neprestano pisati neke seminarske in drug teden moram spet oddati kar dve, plus eno prezentacijo. Vse skupaj okoli 4000 besed. Kar res ni tako enostavno za nekoga, ki je zadnjih 8 let vec ali manj pisal samo e-maile. Kot designer, vsekakor nisem vajena vsega tega pisanja in prezentiranja. Veliko bolj domace mi je cel dan sedeti pred racunalnikom, brez kakrsnegakoli kontakta z ljudmi.

Pred kaksnim tednom sem se udelezila sydney design festivala...

Od kar sva se vrnila iz Slovenije je kar veliko novega. Spoznala sva prijetno druzino iz Slovenije, Jernej je dobil povisico, jaz pa sem zacela malo manj delat in vec studirat. Na faksu sem dobila priblizno 10 novih sosolcev in prav vsi v razredu smo iz druge drzave! Slovenija, Francija, Spanija, Nemcija, Italija, Svica, Brazilija, Columbija, Vietnam, Indonezija, Pakistan, Tajska, Sri Lanka, Indija... Norisnica. Vsi seveda govorimo anglesko, eni bolje kot drugi, vsi s svojim posebnim naglasom. Skratka, zelo pisana in zanimiva druscina. Bom probala organizirat en photoshoot, ker bo zelo zanimivo imeti vse rase na eni sliki! Toliko razlicnih ljudi na enem mestu! Nekaj posebnega je v tem, kot nekaksna olimpijada!

Ko smo ze pri olimpijadi... Sem gledala le otvoritev, ki se mi je zdela izjemno dobra, celo ganljiva. Avstralci so vsak dan dobivali medalje, tako da sem se hitro izgubila v stetju... na koncu pa sem izvedela, da so zakjucili z 46-timi medaljami in se uvrstili na 5. mesto. Go Aussies!

Drugace pa...vse po starem... Jernej zelo veliko dela in je redko doma. Jaz ze malce skilim za nepremicninami v severnem delu Sydneyja, kjer imava trenutno oba sluzbe in jaz faks. Ceprav sva oba zaljubljena v Cronullo, je vcasih zelo naporno 3 ure na dan preziveti v avtomobilu. Prejsnji vikend sva tudi vikend prezivela v avtu in sicer na poti k vecerjam in obiskom na vseh koncih mesta. Pripenjam nekaj simpaticnih fotk s ceste...

Sedaj pa k najbolj lustni novici! V petek sem posvojila stiri leta starega muca, iz zavetisca v Penrithu (ki je na popolnoma drugem koncu Sydneyja). Prvi dnevi so bili precej cudni, saj ze 6 let nisem imela macka, vendar sem se zelo hitro spet navadila. Moe je zelo lep in prijazen muc, vendar se mu vidi, da ni imel lepe mladosti. Tudi ta kosmata kepica je bitje s strahovi in spomini. Ta teden sem veliko casa prezivela z njim, ga spoznavala in ga razvajala. Naredila sem tudi krajsi filmcek...

Prijatelj Emeil in njegov pes Rocky. Emeil me je peljal v Penrith, da sem lahko spoznala Moe-ja!

Toliko zaenkrat. Pisite kaj vas zanima in bom probala odgovoriti!

Takole je bilo...

2008-08-09T07:44:00.000+10:00

Pristanek. Sonce. Druzina. Darila. Izgubljena prtljaga. Voznja po desni. Shopping. Vino. Kajmak. Piknik. Piknik. Piknik. Piknik. Piknik. Piknik. Vikend. Kosila s prijatelji. Drinke s prijatelji. Vecerje s prijatelji. Moj rojstni dan. Voznja z Mazdo 2. Bohinj. Hrana. Tarok. Kajmak. Piknik. Bivsi sodelavci. Zoom zoom! Obisk. Obisk. Obisk. Drinka. Drinka. Drinka. Poroka. Obisk. Piknik. Hrana. Malo spanja. Obiski iz Avstralije (Lana in Murray). Izlet. Obisk. Obisk. Obisk. Pot na letalisce. Slovo.

Let v Pariz. Kaos. Transfer. Check in. Boarding. Laufanje. Izdih. Zamuda. Fajn druzba na letalu. Polet v nebo. Let. Hrana. Let. Pristanek v Hong Kongu. Welcome to China. China? Yes, China. Follow me. Transfer. Boarding. Vzlet. Let. Premetavanje. Obracanje. Utrujenost. Dremanje. Utrujenost. Pristanek. Welcome to Sydney. Passporti. Carina. Karantena. Prtljaga. Izgubljena prtljaga. Spet? Ja, spet! Prijava izgubljene prtljage. Srecanje z Emeilom. Dez. Mraz. Noc. Postelja... mmmm.

Jetlag. Jetlag. Jetlag. Sluzba. Faks. Jetlag. Mraz. Veter. Sluzba. Faks. Vikend. Prijatelji. Sonce in modro nebo.

Pozdravni plakat

Robov vodnjak

Primoz (brat), Arijana, Renata, Zoja, Jernej

Na gugalnici

Moj 27. rojstni dan, Kaval (Primoz, Jernej, jaz, ati, mami, Arijana)

Jaz in Sparky (poki)

Moja starsa

Jernej in njegov bivsi Pony Express

Bohinj

Pred poroko (od Jernejevega brata)

Na Bledu z Lano, Murrayem in Bozotom

Pariz

Hong Kong

Avstralija...

Flight QF5: Cancelled

2008-06-28T20:35:00.009+10:00

Ura je 9pm in midva nisva tam, kjer bi morala biti - v Singapurju. Namesto tega se odpravljava spat, doma v Cronulli. Pa pojdimo od zacetka.

Po dveh urah spanja, naju je danes zjutraj Emeil odpeljal na letalisce. Poleg tega, da smo bili mrtvo utrujeni in da smo vozili s pocenimi gumami, je voznja na letalisce potekala precej tekoce - v primerjavi s preostankom dneva. Ob enih popoldne sva se koncno poslovila od Emeila in pristala v cakalnici, Gate 24, flight Sydney-Singapore.

Ura je bila skoraj tri popoldne in najin let se ni bil na listi. Takrat sem vedela, da je nekaj posteno narobe. Kmalu sva sokirana ugotovila, da je let prestavljen na sedmo zvecer, kar je pomenilo, da bova zamudila letalo Singapore-Paris in posledicno tudi Paris-Ljubljana. Ampak dan je kmalu postal se lepsi, ko so nama ob sestih sporocili, da "danes ne bomo sli nikamor". Z vljudnim in razumevajocim opravicilom so nama v roko vrgli posebne "voucherje" za taksi in naju prosili, da sreco poiskusiva znova jutri.

Pred nekaj dnevi so me prijatelji opozorili na stavko vzdrzevalcev letal druzbe Qantas, vendar sem takrat optimisticno verjela, da bo najino potovanje potekalo tekoce saj sva karte v celoti bookirala preko druzbe Air France. Pa tudi poceni niso bile! Vendar Air France svoje polete iz Azije deli z druzbo Qantas, the spirit of Australia. Danasnji "Spirit" je bil bolj v K.

Po celem dnevu na letaliscu, sva se torej znasla nazaj na oddelku "Arrivals", ki ga krasijo veliki napisi "Welcome Home! Welcome to Sydney". K sreci so nama dovolili preskociti "karanteno", v najin passport pa so dopisali "Did not depart".

Zjutraj ob 6am bova zopet na letaliscu... in ce bo vse po sreci bova ob pol devetih poletela proti Singapurju. Za enkrat se ne veva kako bodo pre-bookirali najine ostale lete, vendar bova po vsej verjetnosti letela preko Frankfurta. Zjutraj naj naju bi na letaliscu cakal popolen re-booking do Ljubljane.

Toliko o mojem prvem (in tezko pricakovanem) poletu z druzbo Qantas, The Spirit of Australia.

5am

2008-06-28T05:26:00.001+10:00

WOW. Hvala za vse komentarje! Ura je 5 zjutraj, jaz pa se vedno veselo pokonci; montiram filmcke, urejam se zadnje malenkosti... Danes zvecer smo bili kar posteno v akciji. Vecer se je zacel z vecerjo, v starem delu mesta (The Rocks), koncal pa v Opera Baru, kjer smo vec ur zmrzovali zunaj, s hladno pijaco v rokah ter ledenim vetrom v laseh. Ce torej odmislim antarkticni veter, potem lahko recem, da smo uzivali ob najlepsem razgledu v mestu.

Plan je bil ponocevati celo noc in se potem nekako prikjuciti EU time-zonu... Vendar je moske hitro zmanjkalo, itak. Zadnji je spancu podlegel ze ob pol stirih! Zase upam, da bom spanje uspela aktivirati na letalu, vendar sem precej skepticna, saj zadnjic nisem niti zatisnila ocesa in sem prispela na cilj kot zombi, po priblizno 72. urah brez spanja. No, vendar sem tokrat bolje oborozena za pot, s preverjeno efektivnimi uspavalnimi tableti in udobnimi oblacili.

Toliko za danes. Pocasi se tudi jaz odpravljam v dezelo sanj, cez 10ur pa v dezelo na drug konec sveta.

16-ti mesec downunder

2008-06-09T01:12:00.002+10:00

Ze dolgo nisem nicesar napisala. Predolgo. Zanima me, ce sploh se kdo spremlja tole moje pisanje? Opazila sem, da so komentarji vse bolj redek pojav, kar me gotovo ne motivira k pisanju. Skratka, odlocila sem se, da vseeno nadaljujem s pisanjem, saj je navsezadnje blog - osebni dnevnik in vcasih se zalotim, da berem stare vnose in prijetno vzdihujem ob spominih. Ah. Skratka. Cas hitro tece... Cez manj kot dva tedna bova zapolnila 16-ti mesec zivljenja v Avstraliji. Zveni veliko in malo hkrati.

Prvi nocni photoshoot mesta z Nikonom *brez stojala*. (Hvala Petru za bodoce darilo za rojstni dan, hehe).

Operna hisa ponoci izgleda bolje kot podnevi.

Posnetek iz 36. nadstropja Shangri-La hotela (bar Blu Horizon). Moram priznati, da je bilo precej vrtoglavo, vendar tudi cudovito. Izjemen pogled na Sydney!

Le se tri tedne naju loci do pristanka v Ljubljani. Prvic v zivljenju bom preletela pol sveta, da bi pocitnice prezivela v svoji stari sobi. Sobi, ki je bila le 4 leta nazaj moj mikro svet, center ustvarjanja, predvsem pa koticek sveta z imenom dom. Dom je cudna stvar. Ze od nekdaj sem verjela, da je dom, tam kjer si ga ustvaris... In ce si velik ljubitelj sprememb in novega... potem se hitro znajdes na drugem koncu sveta, med novimi ljudmi in novim jezikom. Ko pomislim na dom, pomislim na Avstralijo. Ceprav ima svoje slabosti, sem tako slepo zaljubljena, da jih zlahka spregledam. In kaj mi je najbolj vsec? To, da je prav vse drugace. In seveda to, da sem lahko sama s seboj, kadarkoli si to zazelim. Obozujem sprehode po prazni pesceni plazi ali sedenje v parku, kjer lahko opazujem lomljenje valov, jadranje galebov in vriskanje kakadujev, kokabur in ostalih lokalnih zanimivosti. In ko se najem samote in narave, jo lahko mahnem v mesto, v urban svet kulture in druzenja.

Tole je video, ki sem ga posnela s svojim novim telefonom - Sony Ericsson W910i. Nastal je eno cudovito dopoldne, dober mesec nazaj. To je Cronulla, juzni suburb Sydneyja, kamor sva se preselila tocno eno leto nazaj.

Ta vikend je bil precej pester. V petek sva si privoscila romanticno vecerjo v Italijanski restavraciji v starem predelu mesta "The Rocks", nato pa pristala v nekem izjemno kul klubu (Ivy Bar) v centru mesta, kjer sva prezivela nekaj zabavnh ur v druzbi jernejeve sodelavke in njenih norih prijateljic. Nad klubom sem bila precej prijetno presenecena, saj se nahaja v atriju vecje stavbe v samem centru mesta. Glavni prostor krasi drevo z nekaksnimi lampinjoni, in krozno stopnisce, ki te pripelje v nadstropje z balkoni, ki imajo razgled na glavni prostor spodaj. Zadeva je ogromna. Nastela sem vsaj stiri velike bare. Najboljsa stvar od vsega pa je svezi zrak in zvezdnato nebo. Ker je sredisce kluba v odprtem atriju, strehe ni. Zanima me, kako zadeva izgleda takrat, ko dezuje. Hehe. No, karkorkoli ze. Bilo je super. Kjub bizarni glasbi, ampak na to smo se pocasi ze navadili. Avstralci imajo namrec neverjetno radi stare hite? Mislim, da sem slisala komad "Return of the Mac", ki je bil hit leta 1996. Med drugim seveda tudi kup nikoli slisanih pesmi in raznih lokalnih hitov.

V soboto sva spoznala slovensko druzino, ki zivi v mestu Adelaide (South Australia). Razdalja med Syd in Ade je 1200km, vendar jih to ni ustavilo, da bi s sinom in hcerko obiskali drzavno tekmovanje v Judu. Moram priznati, da se nikoli nisem bila na Judo tekmovanju in da je bilo presenetljivo zanimivo. Predvsem zato, ker so tekmovale Avstralske drzave, med seboj. In ceprav bi z Jernejem morala navijati za NSW (New South Wales), sva pesti drzala za tekmovalce SA (South Australia). Prvic po dolgem casu sva se z nekom pogovarjala slovensko in bilo je precej cudno, za obe strani. Po nekaj urah smo se poslovili v upanju, da se naslednjic vidimo v Adelaidu, ki je eno izmed vecjih mest, ki jih se nisva imela priloznost spoznati. S srecanja s slovenci sva se nato odpravila na BBQ k Scottu in ostali druzbi, kjer smo se posteno nabasali z mesom. Po solidni vecerji smo se vrgli na ogromen kavc (kar 7 nas je bilo prijetno namescenih gor), in skoraj zaspali med gledanjem grozljivke. Pozabila sem omeniti tudi, da so se vsi moski natankali piva (med peko mesa na zaru) in so nato zabavali ostalo polovico druzbe (trezne zenske) s svojimi cudnimi salami, ki jih razumejo le moski. No, ampak smesno je bilo vseeno. En model je na koncu lovil ribe s palico kar v dnevni sobi in nam zakrival pogled na tv.

Danasnji dan je potekal precej leno. Jernej je bil izjemoma v sluzbi, jaz pa sem veselo likala in lenarila cel dan, namesto, da bi delala domace naloge za faks. Do konca semestra me locita le se dva "assignmenta" - juhu. Za en assignment porabim povprecno nekje okoli 10 ur, za zadnjega pa sem ene 30. Za enkrat mi gre z ocenami odlicno. Vse kaze, da bom imela "HD" povprecje, kar je seveda najvisja ocena.

Jutri imamo k sreci (spet) praznik. Teh kar ne zmanjka, tu. Zopet tisti smesen kraljicin rojstni dan, medtem, ko ga ima v resnici aprila. Ampak glavno, da imamo vsak mesec kak praznik. Jaz se ne pritozujem! Jutri bom najbrz dopoldan prezivela precej delavno, popolne pa greva na obisk k Emeilu, s katerim se zelo dobro razumeva. Emeil naju bo cez tri tedne peljal na letalisce in nama "cuval" stanovanje, medtem, ko naju ne bo. Pozabila sem napisati, da ce tole bere kdo, ki bo v casu najine odsotnosti rabil prenocisce v Sydneyju, bi se naceloma lahko zmenili, da se izkoristi najino prazno stanovanje. Tu je trenutno zima, ki se od poletja razlikuje predvsem po temperaturi vetra. Pozimi namrec piha mrzel veter in kar je najbolj fascinantno je to, da piha z Antarktike.

Tole je sveze zmontirani posnetek Earth Hour 2007. Trenutno zelo aktivno montiram filmcke od lanskega leta, ki so se izgubili na jernejevem racunalniku. Enjoy!

Ce je se kaksno zivljenje na drugi strani, napisite kak komentar.

Graduation Weekend

2008-04-21T15:13:00.008+10:00

Kaksen naporen vikend! Jernej je v soboto uradno diplomiral na UWS-u (Graduate Diploma in Accounting). Dan je bil oblacen, vendar prijetno optimisticen. Na podelitvi sta se nam pridruzila Ben in Sean, ki je skrbel za fotografije. Jaz sem medtem vneto snemala "domaci video" in seveda pozirala na fotografijah! Celotna ceremonija ni bila predolga. Z Jernejem sva se cudila dejstvu, da so popolnoma pravilno izgovorili njegovo ime, kar se je do sedaj (v Avstraliji) zgodilo le enkrat! Po uradnem delu smo odsli v bliznji Pub! Po dolgem casu sem bila spet v okolici najinega prejsnjega naslova, v Parramatti. V Cronullo sva se vrnila pozno zvecer...

V nedeljo zjutraj sva se zelo "zalimana" podala v prostovoljno nedeljsko mucenje. Jernejev sodelavec in prijatelj Scott je rabil pomoc pri selitvi na drugo lokacijo v Sutherland Shire. Ko sva prisla tja sva precej presenecena ugotovila, da pri selitvi sodeluje kar 12 prijateljev (5 parov + 2). Stanovanje, ki sta ga zapuscala je bilo novo in poceni... razlog za selitev so bili njuni hisni ljubljencki, dve macki in ena kuna, ki ju glede na najemno pogodbo ne bi smela imeti v stanovanju. Selila sta se torej v hiso, kjer pravtako ne smeta imeti zivali! LOL

Do hise, v katero smo znosili vso njuno premozenje, je vodilo 200 navpicnih, majajocih, lesenih stopnic. Hisa stoji na strmem hribu in se po mojih standardih pocasi "razpada". Notranjost je zelo prostorna, vendar grozno kicasta in precej zanemarjena. Se dobro, da mi ni treba tam ziveti, sem pa prepricana, da bo njun novi dom, ki si ga delita s kolegom, odlicna "party" lokacija. Po koncanem delu, okoli 6h zvecer, se nas je 12 stisnilo na najvecji kavc, kar sem jih kdaj videla (z izjemo oddaje Big Brother) in se zadovoljno mastilo nad polno mizo svezih pizz. Nato sva odsla domov in padla v posteljo. Nekaj je gotovo: Scott bo v naslednjih letih pomagal pri mnogo selitvah!

DOMACI VIDEO:

Semi-Permanent

2008-04-15T00:25:00.008+10:00

Prejsnji vikend sem se po dolgem casu spet udelezila enega "kreativnega" festivala. Semi-Permanent je namenjen designerjem, illustratorjem, fotografom in ostalim "umetnikom". Moram priznati, da sem imela po razlicnih oglasevalskih festivalih precej nizka pricakovanja... Ampak Semi-Permanent me je pozitivno presenetil!

V dveh dneh se je odvilo 12 odlicnih predavanj! Ok, ce sem iskrena, eno predavanje je bilo res zanic. Torej 11 odlicnih predavanj. Predavali so uspesni kreativci, ki delajo samostojno, v svojih ali tujih podjetjih. V sklopu predavanj, ki so trajala eno uro (each), so nam na kratko najprej predstavili podjetje v katerem ustvarjajo, nato pa so v detailih razlozili nekaj posameznih projektov in graficno prikazali celoten kreativni proces. Zelo, zelo zanimivo! (No, vsaj meni).

Drugi dan sem posteno izmucena zapustila Semi-Permanent in sla direkt domov v posteljo. Ali se staram?... Ker mi niti na pamet ni padlo, da bi sla se na festivalov After-Party! Mogoce tudi zato, ker je bil na drugi lokaciji in se dlje od postelje! Na poti domov in tokom dneva sem uspela narediti nekaj zanimivih fotografij (prilagam). Toliko za danes, se kmalu spet kaj oglasim.

Sydney Monorail

Market Street

Semi-Permanent, branding minimalizem

Kulturno cakamo na zacetek predavanj...

Designerji in ostali kreativci (predavalnica je bila vedno polna)

Animator iz podjetja Pixar (USA)

"Tematske zabave" so kar popularne tu spodaj

Vodni Taksi

Darling Harbour (zadaj v sredini kino IMAX)

Svetilnik v Darling Harbourju

Centrepoint Tower

Neboticniki (CBD)

Ocitno drzi, da je v Syd. vec zensk kot moskih?

Market Street (tokrat zvecer)

QVB (Queen Victoria Building)

QVB je lep star shopping center...

...ki je povezan s podzemno postajo Town Hall

Avstralski kovanci so na tekocem. Queen Elizabeth II je na kovancih upodobljena v treh razlicnih starostih: leta 1981, 1996 in 2006. Potret ustreza aktualni podobi ob izidu kovanca. Opazila sem tudi, da je kraljica upodobljena le na kovancih in bankovcu za $5. Na ostalih bankovcih visje vrednosti so upodobljeni Avstralci.

Earth Hour 2008

2008-03-30T11:12:00.023+11:00

Minilo je leto dni od kar je Sydney za 60 minut simbolicno ugasnil svoje luci. Lokalni dogodek so poimenovali Earth Hour. Vceraj, le eno leto kasneje, se je dogodku pridruzilo 370 mest z vsega sveta in Earth Hour spremenilo v globalni dogodek.

Vec info o Earth Hour v ZDA.
O Sydney Earth Hour 2007 sem pisala pred letom dni.

Avstralija je sele konec leta 2007, po izvolitvi nove vlade, podpisala Kyotski protokol. Z izjemo ZDA, je bila zadnja velika ekonomska sila, ki se je pridruzila protokolu. Podpis protokola je bil velik dogodek, saj je nova vlada storila nekaj v imenu svojega ljudstva in ne osebnih, ekonomskih in politicnih interesov.

Midva sva na letosnji Earth Hour skoraj pozabila! Ravno takrat sva zavzeto igrala napeto igro Monopolija! (Aussie Edition, seveda!). Nekje dalec stran je divjalo neurje. Temno nebo je vsakih nekaj sekund osvetlil svetli blisk iz daljave, vendar zvoka ni bilo. Kjub temu, da se vedno nimam novega "tripoda", sem uspela narediti nekaj zanimivih fotografij z najinega balkona.

Pri Aussie Monopoliju so denar zamenjale placilne kartice!

V mestu se je medtem vrstilo kup glasbenih in kulturnih dogodkov. Letos je centralni Sydney resnicno obstal v temi. Za eno uro je mesto skoraj popolnoma izginilo pod odejo svetlih zvezd in nevihtnega bliskanja v daljavi.

Sydney Earth Hour 2008

Easter weekend

2008-03-23T02:15:00.013+11:00

Zopet praznik. Easter. Kje naj sploh zacnem? V trgovinah nas ze 3 mesce posiljujejo s cokoladnimi jajci, plisastimi zajcki in kosaricami. Avstralci Easter praznujejo v krogu druzine, ob bogato oblozeni mizi hrane in raznimi druzabnimi aktivnostmi. Pomembni praznicni dogodek je Royal Easter Show, ki sicer zveni zanimivo, vendar se se nisva odlocila ali bova sla kaj povohat.

Jadranje po Cronulli (Gunnamatta Bay)

Jernej je pred nekaj tedni uspesno nasel svezi makedonski burek. Od takrat sva ga jedla ze ene 4x. Vceraj sem naredila tudi knedlje s slivami, tako, da se ta vikend posteno mastiva z domacimi dobrotami :) Od hrane iz Slovenije najbrz najbolj pogresam "gosti" tekoci jogurt, kajmak in beli sir. To je nekaj kar bom definitivno jedla "na veliko" ko priletim junija v Ljubljano. Sem ze zacela hujsat, da bom potem lahko vse to jedla! :)

Jernej in knedelj

Koncno sem se opogumila in probala sushi! Tu je sushi nekaj povsem obicajnega. Prej sem bila prepricana, da je sushi le zavitek "surove morske hrane", vendar je veliko vec kot to. Moram priznati, da me je osvojil ze prvi zavitek... in sele sedaj razumem zakaj so pred sushi takeaway-ji tako dolge vrste! Danes sem si med shoppingom v Miranda Westfield centru privoscila dva zavitka sushija. Yummy! Bilo je odlicno, pa se guzve ni bilo. Z Jernejem sva ta mesec vzljubila sushi restavracijo "Sushi Train" v Cronulli, kjer majhni kroznicki s sushijem potujejo okoli ogromnega bara, v sredini pa japoncki pripravljajo slastne grizljajcke in jih polagajo na tekoci trak. Sestradanci, ki sedijo za barom, vneto opazujejo "kaj gre mimo" in zagrabijo zavitek po zelji. Ceprav ima vsak kroznjicek gor le za dober grizljaj hrane, se od sushija neverjetno hitro najes. Za solidno kosilo ali vecerjo so trije ze povsem dovolj. Sushi train je super!

Moje nove pisane soperge (Creative Recreation)

Gunnamatta Bay

Prejsnji teden sva sla prvic v Bundeeno. To je druga stran zaliva, nasproti Cronulle, kamor lahko prides le z barko... ali avtom, ce se ti slucajno da pol ure voziti skozi nacionalni park in placevati vstopnino. Mali vodni "avtobus" je vsekakor boljsa, hitrejsa in cenejsa varianta. Jernej mi je obljubil ogled nekih aboriginskih oznacb na kamnih, vendar jih kjub vecurnemu brskanju med grmovjem in pajki, nisva nasla! Na koncu sva pristala na klifu, s katerega sva imela cudovit razgled na Pacifik.

V iskanju aboriginskih kamnov...

A je se dalec, ata smrk?

Prijazni pajki

Into the wild

Uzivanje v vetru in soncu, na klifu z razledom na Pacifik

Lep kuza, Bundeena beach

Zur na vodi, Bundeena beach

Igra na pesku, Bundeena beach

Moram priznati, da me je Bundeena pozitivno presenetila. Zaliv je idealen za kopanje... Cista in mirna voda, malo ljudi... In ceprav sem pozabila s seboj vzeti kopalke, si enostavno nisem mogla pomagati in sem kar v spodnjem perilu skocila v vodo! K sreci sem imela ta dan precej pisano spodnje perilo, ki se skoraj ne razlikuje od kopalk. Voda je bila fenomenalna, ravno prava temperatura! Jernej je zalosten (brez kopalk) sedel na plazi in se igral z mojim Nikonom.

Ahhh... po treh urah na soncu in brskanju po grmovju!

Bundeena beach

Lastnica dveh psov, Bundeena beach

Cudovit dan, Bundeena

Kaj je lepsega kot jadranje?

Toliko za danes. Ceprav se poletje pocasi koncuje, se veseliva dni, ki so pred nama. Trenutno se kar veliko dogaja in najini delovni dnevi so, za razliko od vikendov, zelo "busy". Jaz sem zadnji mesec posteno zagrizla v studij in zacela delati part-time (20h/teden). Sedaj delam tudi od doma in veliko manj casa prezivim na vlaku. Juhu! Jernej v torek zacne delati v novi sluzbi, kjer bo zaposlen kot "Tax Accountant". K sreci je njegova sluzba od moje oddaljena le cc 5km, tako da bova sedaj lahko obcasno skupaj hodila tja ali nazaj z najino mazdico. Verjetno bo kmalu smiselno razmisljati o selitvi blizje sluzbam in faksu, vendar bova o tem bolj resno razmisljala sele po vrnitvi iz Slovenije. Trenutno nama je tam, kjer sva, enostavno prevec vsec, da bi se spet selila.

Jesenska Cronulla Beach

Zelite slisati nekaj zelo smesnega in cudnega?... Kookaburra je najbrz najbolj bizarna ptica, kar sem jih kdaj slisala. In vcasih z veseljem "pojejo" pred mojo spalnico. Vso jutro. Ce zelite slisati kako to zgleda kliknite sem. In ponavadi se jim pridruzijo se kakaduji in ostala pticja druzba! Zelo eksoticno bujenje, ni kaj.

Za konec pa se nekaj lepsih zvokov. Tole je pesem, ki je igrala na odzivniku Air France, ko sem kupovala najine letalske karte. Mmmmm... Enjoy!

Happy Birthday!

2008-02-22T22:24:00.017+11:00

....................................................................................................................................

DODANO: PETEK, 21. MAREC 2008
Moj konjicek je dobil novo lastnico. Zelim ji veliko uzitkov, jaz pa bom pocasi zacela sparat za novo ljubezen :)

....................................................................................................................................

Moj prvi... avto danes praznuje svoj 6. rojstni dan. In pocutim se prav zalostno, ker vem, da ga ne bom nikoli vec vozila. Po mojem odhodu v Avstralijo je ostal v druzini, vendar sedaj potrebuje novega lastnika, ki ga bo, upam, imel vsaj delno tako rad, kot sem ga jaz. Pred tocno 6-timi leti, na danasnji dan, sem ga prvic zapeljala iz avto salona in se v trenutku zaljubila v ta bel kup pleha na stirih kolesih. Bila sva nerazdruzljiva, eden drugemu v podporo v dobrem in slabem... in moram priznati, da me nikoli ni razocaral. Bil je moj prvi avto... in prvega nikoli ne pozabis. Skupaj sva prepotovala Slovenijo in lep kos Evrope in pravzaprav nikoli nisem sla na tisti zadnji "krog" ker bi bila locitev od njega enostavno prevec boleca.

Dvanajsti mesec

2008-02-05T22:15:00.000+11:00

Januar je sel mimo v svetlobni hitrosti. Najbrz zato, ker sem imela glavne poletne pocitnice in sem skoraj 14 dni uzivala doma, vecinoma v druzbi morja in sonca (in seveda novega fotoaparata). Imela sem tudi nekaj dela z urejanjem formalnosti, povezanih s svojim studijem in najino novo studentsko vizo. Jernej je Decembra uspesno zakjucil svoj "degree" in stafeto predal meni. In medtem, ko je on ze posteno sit svojih studentskih let, se jaz pravzaprav veselim svojih. Nekateri pac stvari pocnemo obratno (najprej sluzba, potem faks), haha. Dejstvo, da leta 2000 nisem bila sprejeta na nobenega izmed treh izbranih faksov je gotovo najboljsa stvar, ki se mi je zgodila v zivljenju. Noben faks ti ne more dati tistega, kar se naucis v realni praksi, poleg tega pa sem si vedno zelela studirati v tujini. V cetrtek se bodo tako uresnicile se ene moje sanje. Program Master of Design (Digital Media) traja leto in pol in stane 18.000AUD (11.000EUR).

Januarja sem rahlo izgubljala zivce, ko sem iskala letalske karte do Slovenije. Zaradi svojega studija sem namrec popolnoma nefleksibilna glede daljse odsotnosti iz Avstralije. Do decembra 2008 lahko manjkam le koscek junija in dobro polovico julija. In ravno julija je seveda poletni "high season", pa se v Sydneyju bo "dan mladih" in pride papez, zato karte za "pot nazaj" mrzlicno pojenjajo... na koncu mi je ostalo bolj malo dobrih moznosti, predvsem pa so bile vse variante izjemno drage. Na koncu sem se sprijaznila s kartami za 2000EUR na osebo (Qantas+AirFrance). Selitev na drug konec sveta je vse prej kot poceni! :) Nikoli ne bom razumela zakaj so leti iz Evrope v Avstralijo 20-30% ceneje kot obratno. Se ena uganka tega cudnega sveta. Konec junija bom torej (po 18. mesecih) zopet stopila na slovenska tla. Prepricana sem, da se je v tem casu spremenilo vec stvari kot se trenutno zavedam! Pocasi sestavljam precej dolgo listo ljudi, ki jih moram videti. Najbolj se seveda veselim srecanja s starsi in bratom, ki po novem hodi z mojo porocno prico in dolgoletno prijateljico Arijano. Zelo cudno bo spet vsepovsod govoriti slovensko... in voziti po desni strani... in medtem, ko se mi bo vse zdelo drugacno, bom sama najbrz tista, ki se je najbolj spremenila.

Sipina kos, ki je vecja od moje japanke! :)

Eden izmed najbolj sokantnih prizorov, ki jih lahko dozivite v Avstraliji je gotovo 26.januar ali "Australia Day", ki je najvecji avstralski praznik. Ljudje postanejo popolnoma obsedeni z avstralsko zastavo in jo nosijo kar "kot edino oblacilo", medtem ko se manj obsedeni okicijo z avstralskimi majicami, kapami, klobuki, japankami in ostalimi avstralsko obarvanimi dodatki. Z Jernejem sva imela le avstralsko brisaco in sva bila prava izdajalca.

Praznovanje najvecjega praznika v nabito polnem parku v Cronulli

Ognjemeta je bilo zal zelo hitro konec. Organizatorji so ga po nekaj minutah prekinili zaradi "varnostnih razlogov".

Februar bo zanimiv mesec. Zacetek studija, mamin rojstni dan, jernejev rojstni dan ter seveda prva obletnica selitve v Sydney (isti dan kot jernejev rojstni dan, haha). Morava kupiti eno torto z 28-timi sveckami (Jernej) in eno veliko svecko (Sydney). Prebivalci Sydneyja se imenujejo "Sydneysiders" in niso povsem "stereotipni" avstralci. 35% mestnega prebivalstva predstavljajo imigranti, ki prihajajo iz prakticno vseh drzav sveta. Ogromno ljudi je mesanica dveh ras. Mesto je v manj kot 50. letih zraslo za vec kot 100% (z 2 na skoraj 4.3 milijona). Predvidevajo, da bi se prebivalstvo Sydneyja lahko povzpelo na 14 milijonov, ce bi prebivalstvo Avstralije znasalo 50 milijonov (trenutno jih ima okoli 21). Obstaja pa tudi teorija, da bo Melbourne "kmalu" najvecje mesto v Avstraliji.

Bo Melbourne najvecje mesto v Avstraliji?

Sydney je po vsej verjetnosti mesto z najlepso "geografsko lego" na svetu, s svojim naravnim zalivom, pescenimi plazami, klifi in gricastim karaterjem ti hitro zleze pod kozo, vendar postaja obcutno prevelik, predrag in prenaguzvan, sanje o svoji hisi pa so vse manj dostopne (povpr. cena za hiso je 200-300.000 EUR). Tu bova verjetno ostala se do konca mojega studija, potem pa se bova po vsej verjetnosti preselila v kaksno drugo mesto.

Moja anglescina kar lepo napreduje, Jernejeva pa tudi. Slovenci smo nasplosno znani po tem, da se hitro "aklimatiziramo" v tuje okolje. Najbrz zato, ker po kredite pogosto zavijemo v Avstrijo, po cevlje v Italijo, pocitnice pa polezavamo na Hrvaskem. Tujina je nas drugi dom. Seveda pa smo tudi manjsina, kamorkoli gremo. Do sedaj sem v Sydneyju nakjucno srecala le eno skupino slovencev (3), pogosto pa naletim na potomce slovencev, ki so se sem preselili pred priblizno 50 leti. Se dobro, da imam Jerneja, ki je edini clovek v Avstraliji s katerim govorim slovensko (obcasna izjema sta Lenti in Ales iz Melb.). V ponedeljek pogosto (v sluzbi) izustim kaksno slovensko, v petek pa doma kaksno anglesko. Zadnjic sem se sredi noci zbudila in zacela govoriti anglesko.

Redni obiskovalec mojega balkona

Od kar sem kupila nov fotic, se je nabralo veliko fotk in zato se vedno tezje odlocam katere dati na blog. Pa tudi v picasa album bolj redko dodajam nove. Fotkanje z Nikonovim SLR-om je popolnoma drugacno dozivetje kot ga je ponujala moja bivsa Canon kompaktna skatlica. Mimogrede, moj bivsi fotoaparat se je odlocil "da se ne gre vec" in je crknil. Moram ga odnesti na servis in ugotoviti ce se sploh splaca popravljati. Pomoje ga je "ubila" ljubosumnost, haha. Kot zanimivost tokrat prilagam skenirane clanke iz casnika MX, ki izhaja od pon-pet in je zastonj. Na voljo so skoraj v vseh CityRail postajah in ko se vracam iz sluzbe 80% ljudi bere MX. Za razliko od drugih casnikov je zasnovan tako, da ga v celoti preberes v 30 minutah (na poti domov), clanki pa so napisani zelo "po domace" in pokrivajo predvsem lokalne dnevne novicke in zanimivosti. Uzivajte v branju!

Apostles to rise and fall
The Goldie's a winner
Ad (simpaticen oglas)
...get Smart
Chaos on the rails
More Kiwis move to Oz
Happier blokes work less
More Kiwis land in Oz
Friends in space
Another weekend at office
Longer life, it figures
Suburb dwellers seek inner lease
Marshalling for the arts
Working on raising kids
Warning on pet presents
"Take That!" (simpaticen bozicni sms)
Street-smart art required
Home in on costs
Top dollar for Oz wine
Test Switch
Driving Rain

Time Flies

2008-01-05T12:38:00.002+11:00

Hey all. Pred nami je novo leto, ki caka, da ga zapolnimo s svezimi spomini. In ceprav smo sele na peti strani, je na mojih straneh ze nekaj okusnih spominov. Recimo ameriska sirova torta (American Cheesecake) in Jagodna sirova torta... Yummy! Ter blizje srecanje z zirafo in meerkatom v Taronga ZOO-ju. Ter seveda ognjemet pred Opero, ki je en najbolj pomembnih dogodkov leta.

Vozovnica za CityRail (vlak)

Mi smo v novo leto vstopili kar 10 ur pred vami... in za razliko od snezne odeje, nas je ves prejsnji teden cvrlo mocno sonce, na nebu brez oblacka. Bozo je prvic okusil novo leto na jugu, midva pa ze drugic. Obcutki? Nenavadni. Trenutno resnicno nimam obcutka, da je Januar, ker smo prejsnji teden vec ali manj preziveli na mivki, danes pa sva z Jernejem kupila sobni ventilator, ker noci postajajo neznosno vroce. Pocasi mi je jasno cemu sluzijo tisti veliki ventilatorji na stropovih, ki jih poznamo vecinoma le iz filmov. Lifesavers!

Bozic smo preziveli kar lepo, ceprav brez blizine najblizjih. To zal spada k zivljenju v tujini. Namesto druzin smo Bozic praznovali s sodelavci in novimi prijatelji. En vecer smo bili del tradicionalnega bozicnega zara (BBQ), ki se je odvijal na sluzbenem balkonu ZOO2, nekaj dni kasneje pa smo obiskali bar na prostem na severu Sydneyja. Ta del Sydney-ja se imenuje Northern Beaches in je zelo "nice"... Zvecer pa smo pristali v drugem baru v Narrabeen-u, kjer smo zdrzali do 10pm. Ziva glasba je bila groza. Na trenutke se mi je zdelo da je bozic, 1987.

Prvi Januar je bil izredno vroc in lep dan. Preziveli smo ga v simpaticnem mestu Wollongong, ki je od Sydney-ja oddaljeno priblizno 80km. Tam smo obiskali druzino slovenskega porekla in okusili "Quiet Suburban Life". Wollongong je tretje najvecje mesto v New South Wales-u, znano predvsem po rudarstvu, industriji in pristaniscu, s priblizno enakim stevilom prebivalstva kot Ljubljana in popolnoma drugacnim zivljenjskim stilom. Poleg znane plaze in univerze, mesto ne ponuja nicesar "exciting". Le hiska pri hiski... ter pelikani, ibisi in galebi, ki jadrajo nad tabo.

Vceraj smo obiskali znameniti Sydney-ski zivalski vrt "Taronga ZOO", ki se razprostira na cudoviti lokaciji, s pogledom na Sydney CBD. Zivalski vrt je zelo simpaticen kraj za mlade druzine, vendar za stik z avstralsko divjino priporocam kaksen lokalni "Sanctuary" ali Irwinow "Australia ZOO" v Queenslandu. Najboljsa varianta pa je seveda najem 4x4 in "road trip" skozi divjino Avstralije.

Vec slik z ZOO-ja in ostalih lokacij si lahko ogledate v moji Picasa fotogaleriji.

Nikon D40x

2007-12-25T19:38:00.000+11:00

Koncno sem kupila novi fotoaparat! Po izcrpnih analiziranjih sem izbrala Nikon D40X in 18-200VR objektiv, ki je bil drazji od samega fotoaparata :) Z izbiro sem zelo zadovoljna. Ceprav je bilo sprva vse malce konfuzno (ker sem navajena na Canon) je bil prehod precej tekoc. Prilagam nekaj fotk, vec pa si jih lahko ogledate v moji novi Picasa web fotogaleriji.

Prijeten obisk in veliko dezja

2007-12-11T23:48:00.005+11:00

Zopet je minilo nekaj casa od zadnjega vnosa. Od kar je k nama prisel Jernejev kolega Božo, je kar pestro. Vedno se kam gre in kaj pocne. Zal pa vreme prav nic ne sodeluje z nami! Ze od kar je stopil na avstralska tla, dezuje. No vsaj vode nam ne bo zmanjkalo! Za tiste, ki se ne veste... Avstralija ima velik problem z vodo, ki jo zbira v posebnih jezovih, vendar v zadnjih desetih letih skoraj ni dezevalo. No, avstralske suse je definitivno konec! To poletje je ena sama poplava. V zadnjih desetih dneh je dezevalo vsak dan, vendar k sreci popoldne vedno posije sonce.

Gunnamatta Bay

Jetlag :)

Wanda Beach

Bozo, Wanda Beach

Bozo, Wanda Beach

Nevihtna Wanda Beach, Cronulla

Soncni zahod, nevihtni vecer

Wanda Beach zvecer

Jernej in Božo veliko casa prezivita na plazi

V zadnjih tednih se v mojem zivljenju ni kaj dosti zgodilo, razen dejstva da se vpisujem na faks! Odlocila sem se, da grem delat "Masters Degree" na Raffles (College of Design in Commerce), kar pomeni, da bom po vsej verjetnosti delala le se part-time. V sluzbi se nisem govorila o svojih nacrtih dokler ne bo vse za ziher... in k sreci ne znajo slovensko :) V studijski program bom sprejeta na podlagi delovnih izkusenj in talenta in zato ne potrebujem diplome VII stopnje za vpis. Prihodnjic napisem se kaj vec.

Dezevne dneve torej prezivljava v druzbi Božota, ki je zelo prijeten in zabaven gost, ki pridno pomaga tudi pri hisnih opravilih! Zal ga cez teden bolj malo vidim, ker cel dan delam, smo pa zato vec skupaj cez vikend. Ta vikend smo na veliko pesacili po centru mesta, se zapeljali do Bondi Beach-a in obiskali enega najbolj neverjetnih kotickov Sydneyja, Diamond Bay. Tezko opisem razgled s tiste tocke, ko se pred tabo razprostira cel Sydney... zato prilagam nekaj fotk, ki povejo malce vec. Ta teden koncno nacrtujem nakup svojega bozicnega darila (Nikon D40X), kar pomeni, da se bom ob prvi priliki vrnila tja in naredila nekaj boljsih fotk.

Poletno praznovanje bozica

Sydney Taxi na vodi

Bozo v elementu (nova surf majcka)

Jernej in Bozo v elementu

Kateri ima vecjega? (biceps)

Klifi, Diamond Bay

Diamond Bay

Pot do razgledne tocke

Sydney na dlani

Pogled na Sydney CBD

Bondi Beach ali "mestna plaza"

Bondi

Skate kultura je v Avstraliji stilsko se vedno v 80-tih

Toliko za danes. Hvala za vse prijetne maile, na katere sem z veseljem odgovarjala. Naj koncam z zanimivo mislijo; "Where you are headed is more important than how fast you are going." Pisite se kaj.

Election Day 07

2007-11-24T16:14:00.000+11:00

....................................................................................................................................

DODANO: NEDELJA, 25. NOVEMBER 2007
Volitve so mimo. Avstralija je izbrala. Z vecinsko podporo je Avstralija danes dobila novo vlado (Labor) in novega predsednika vlade, Kevin Rudd-a. To je vsekakor izjemen dogodek v zgodovini Avstralije, ki prinasa velike spremembe v nacinu vodenja drzave. Vendar se mnogi veselimo teh sprememb in ceprav so nekateri skepticni, vecina verjame, da bo nova vlada prinesla pozitivne spremembe.
Vec si lahko preberete na news.com.au

....................................................................................................................................

Slovenske politike ne razumem, bom pa napisala nekaj o aktualnih politicnih dogajanjih na avstralskih tleh. V primerjavi s Slovenijo, ki ima vec kot 20 delujocih politicnih strank, ima Avstralija le dve vodilni stranki (Labor in Liberal) ter 5 manjsih strank. Avstralija je parlamentarna zvezna monarhija z uspesno in unikatno zahodnjasko kapitalistično ekonomijo. Neodvisnost od Zdruzenega Kraljestva je pridobila leta 1901. Drzavni poglavar je Britanska kraljica Elizabeta, ki jo zastopa generalni guverner, drzavo pa vodi PM ali Prime Minister (Predsednik vlade). Trenutni PM Avstralije je clan liberalne stranke, John Howard, ki mesto predsednika vlade zaseda ze od leta 1996.

John Howard podpira Amerisko politiko in vojno v Iraku.

Politika v Avstraliji je precej poenostavljena. Liberalna stranka jasno zagovarja rast ekonomije, medtem ko Laboristi (ali stranka delavcev) Avstralijo dojema predvsem kot socialno druzbo, s poudarkom na posamezniku. Mandat predsednika vlade traja 3 leta, volilci pa se odlocajo med dvema kandidatoma, ki zastopata vodilni stranki. Volitve za predsednika vlade so definitivno najbolj pomemben politicni dogodek v Avstraliji. In ta dan je ravno danes.

Ko pomislim na volitve v Sloveniji, se spomnim predvsem gigantskih povrsin polepljenih z obrazi kandidatov. Ko sem zivela v Ljubljani sem bila prepricana da je to povsem nekaj obicajnega, vendar se tu stvari lotevajo drugace. Billboardov ali gigantskih plakatov v Sydneyju skoraj ni, kar me izjemno navdusuje. Mogoce je to eden izmed razlogov zakaj se v Sydneyju tako rada vozim z avtom. Namesto, da vozis v tunelu reklam namrec vidis drevesa, palme, hise in ulice! Politicna komunikacija tu poteka predvsem preko interneta, televizije, casopisov, radija in ulicnih promocij.

Mladi so za Kevin Rudd-a.

Letosnja kandidata sta obstojeci PM John Howard (Liberalec) in Laborist Kevin Rudd. Zmagovalec danasnjih volitev bo kjucno vplival na prihodnost Avstralije in osebno upam, da bo to Kevin Rudd. Volilna pravica v Avstraliji je obvezna drzavljanska dolznost. Udelezba iz leta 2004 je bila 95-odstotna. Vsi, ki se volitev ne udelezijo prejmejo denarno kazen v visini 30-70$. Vec o Australian electoral system si lahko preberete na Wikipediji.

UTube sporocilo od Kevin Rudda

UTube sporocilo od John Howarda

Election debate: Howard vs. Rudd

Smesen rap video spot na temo avstralskih volitev

Praznicni utrip poletja

2007-11-21T22:42:00.000+11:00

Najbrz vas zanima kako novo leto praznujejo tu, kjer si novoletni ognjemet lahko ogledate v kopalkah, japankah, s kosaro za piknik in mivko v spodnjicah. Avstralci novo leto praznujejo v samem vrhuncu poletja, kar je precej prakticno saj svoje poletne dopuste lahko zdruzijo s praznovanjem novega leta. December in Januar sta v Avstraliji cas za prijatelje, druzino in dopuste, bozicne nakupe, piknike in zabave. Zaradi poletnega vzdusja in dolgih vrocih dnevov so mesta okrasena precej drugace kot sva vajena. Med najbolj pogoste elemente spadajo zastave, zvezde in video projekcije. Prilagam nekaj slik od lanskega leta, v kratkem pa bom objavila tudi nekaj svezih posnetkov.

Macquarie Night Lights 2006:

Courtesy of City of Sydney

Courtesy of City of Sydney

Courtesy of City of Sydney

Courtesy of City of Sydney

Courtesy of City of Sydney

Za vec fotk in info obiscite spletno stran City of Sydney, Our Christmas.

Long time, no blog

2007-11-15T21:05:00.000+11:00

Vceraj je bil precej kul dan. Ko sem prisla iz sluzbe me je doma cakal paket iz Amazona. Ti paketi so vedno razlog za veselje! V paketu je bil poleg DVDja Transformers tudi najbolj "wanted" DVD na mojem spisku; Gold Edition Twin Peaks DVD Box. Vecer sem torej prezivela v druzbi svoje najljubse serije, ki me po 15. letih se vedno popolnoma fascinira. Ceprav je na tv-ju vedno kaj zanimivega, nekako nisem tv geek in imam veliko raje racunalnik, ki omogoca vec interakcije. Sem pa velik ljubitelj filmov in moja vedno vecja zbirka DVDjev postaja pogosti vir tv uzitkov.

Nova barva las

"Most wanted" koncno v moji zbirki DVDjev.

NewAussie blog se je pred nekaj tedni znasel na forumu STA Ljubljana. Ob ucinkoviti reklami je v moj mailbox prispelo nekaj novih imen in zgodb, ki so popestrile vsakodnevno tono spama. Hvala! V branju mailov sem uzivala in ce se ne motim sem odgovorila na vse e-maile. Upam, da so bili odgovori zadovoljivi. Pisite se kaj!

Danes se komaj premikam. V torek sem imela "session" z osebnim trenerjem. Ce se prav spomnim sem naredila skoraj tisoc pocepov, poleg ostalih vaj za moc. Ko sem zvecer koncno padla v posteljo me je iz sobe pregnal nepovabljen gost, ki je veselo pocival na steni. Huntsman spider je en najbolj pogostih hisnih pajkov vendar k sreci ni strupen. Jernej je reveza ujel in odnesel nazaj ven, kamor spada. V Avstraliji domuje okoli 20.000 vrst pajkov, med njimi tudi najbolj nevaren pajek na svetu "Funnel-Web Spider", ki je doma ravno v Sydneyju. Pripenjam kratek filmcek o najinem bliznjem srecanju tuje vrste.

Vceraj sva imela zdravniski pregled za stalno vizo, ki sva jo koncno vlozila dobra dva tedna nazaj. Sedaj se je postopek malce spremenil in je zdravniski pregled potrebno opraviti za na zacetku postopka. Po dokaj zanesljivih informacijah sva izvedela, da vizo lahko dobiva ze v 3-6 mescih, drugace pa se caka tudi 15 mesecev. Seveda pa nama jo lahko tudi zavrnejo. Zdravniski pregled je bil identicen tistemu, ki sva ga opravljala februarja v Sloveniji za studentsko vizo, vendar sva ga zaradi birokracije morala opravljati se enkrat. Stal naju je $500 (300eur), kar je priblizno toliko kot stane enotedenska najemnina in hrana v Sydney-ju. Na pregledu so nama jemali kri, meni celo iz obeh rok ker ena ni zelela sodelovati. Danes me na to spominjata dve modrici, s katerimi zgledam jot "junkie". Danes vsekakor nisem v svoji najboljsi formi.

Nekaj vikendov nazaj naju je (koncno) obiskal Ales! Z Alesem sva bila leta 2000-2002 sodelavca v IT podjetju v Ljubljani in oba vozila belega Peugeota 206. Ponovno sva se srecala leta 2006 in ugotovila da oba odhajava v Avstralijo. Kljub popolnemu naklucju pri nakupu kart, smo proti juznemu kontinentu leteli isti dan, Ales s Qantasom v Melbourne, midva pa z Emirati v Sydney. Ales je v Sydney priletel v soboto zjutraj in s seboj prinesel svoj Canon 400D, ki pa je zelo hitro pristal v mojih rokah in po 300 posnetkih, v dveh urah, ostal brez baterije. V nadaljevanju pripenjam nekaj fotografij, narejenih s Canonom 400D. Se vedno se nisem odlocila kateri fotoaparat si zelim. Kandidati so Canon 400D, Nikon D80, Sony A100. Moj najljubsi spomin na ta vikend je podajanje frizbija pozno popoldne na Wanda Beachu.

Vec slik narejenih z Alesevim Canon D400 lahko vidite tukaj.

Kaj se zgodi, ko izpustis koscek koze pri nanosu soncne kreme :)

Svoje dneve med tednom prakticno v celoti prezivim v sluzbi ali na poti tja in nazaj. Vlak postaja moj drugi dom. Na teden na vlaku prezivim okoli 12-15 ur, priblizno 3.5 ur na dan. Brez i-Poda, dobre knjige in revij bi bilo dnevno migriranje na drug konec Sydney-ja neznosno, tako pa poskusam ta cas izkoristiti zase. Knjige, revije in mp3 playerji v velikih mestih resnicno postanejo nujna dodatna oprema. Prostornina moje torbe se je v Avstraliji povecala za 70% in tehta priblizno 5kg. O selitvi se ne razmisljam resno saj se trenutno raje transportiram, kot da zivim nekje kjer mi ni vsec in placujem visjo najemnino. Po vsej verjetnosti bova se nekaj casa ostala v Cronulli, obstaja pa precej verjetna moznost da bova v prihodnosti zapustila Sydney. Ozji izbor lokacij je se v nastajanju.

Soncni zahod, 22.10.2007...

...slikan s sluzbenega balkona

Pred nekaj tedni sem se iz sluzbe prvic vrnila z avtom. Bil je cudovit soncen cetrtek in Jernej mi je mazdico pustil na parkiriscu pod Harbour mostom. Po dolgem casu sem bila spet za volanom, s spuscenim oknom in vklopljenim GPS-om. Ta me je vodil cez Harbour Bridge (most), skozi katerega sem se do sedaj zapeljala mogoce 2x, vendar nikoli z volanom v svojih rokah. V trenutku, ko sem zapeljala cez most, ki povezuje severni in juzni Sydney, sem se resnicno pocutila svobodno in samostojno. Kjub koloni in gostemu prometu. Spusceno okno je omogocilo, da je veter kustral moje kratke lase, medtem ko me je GPS usmerjal na pravi pas za vkjucitev na avtocesto. Obcutek je bil super. Volan v rokah, glasba v avtu, veter v laseh. Za volanom se vedno pocutim v popolni kontroli nad svojim ciljem in pogosto tudi nad svojim zivljenjem. Vendar je v zivljenju najlepse ravno to, da nikoli ne ves kam te bo pripeljalo. Mene je pripeljalo sem.

17a Searl Road, Cronulla

Canon D400 Photoshoot

2007-11-15T20:01:00.000+11:00

Just another day in Cronulla, Australia.

Fotoaparat je posodil: Ales Daneu
Datum posnetkov: 20.10.2007

Bathurst, V8 Supercars

2007-10-13T09:18:00.000+10:00

Obozujem sobote. Predvsem zato, ker se lahko koncno mirno naspim. Vendar je bila prejsnja sobota popolna izjema. Namesto, da bi posteljo grela nekaj ur vec kot med tednom, sem bila pregnana iz nje ze ob 5:30. Po dolgem tednu jutranjega vstajanja so se moje oci zapirale kar same od sebe in vse kar se spomnim je, da sem spanje nadaljevala v avtu, ki je drvel proti Blue Mountains.

V avtu nisem mogla zaspati. Saso in Jernej sta debatirala o vsem kar je prislo pod jezik, jaz pa sem si zelela le nazaj v svojo posteljo, vendar sem bila vsako minuto dlje od zeljenega cilja. Cez dve uri smo se ustavili na prijetno zasencenem parkiriscu v Blue Mountains. Jernej in Saso sta se odpravila na enourni sprehod do Wentworth Falls, jaz pa sem v avtu (s svojo spalno opremo) poskusala malce zatisniti oci, vendar zopet neuspesno. Po dobri uri sta se vesela "tostesterona" vrnila s pohoda in pot smo nemudoma nadaljevali proti manjsemu mestu, 200km zahodno od Sydney-ja, z imenom Bathurst.

Tezko napisem kaj lepega o Bathurstu. Edino kar mi je vsec je njegovo ime, ki ga je dobilo po nekemu Lordu Bathurst-u, ki je bil leta 1815 britanski sekretar za "kolonizacijske zadeve". Bathurst je najstarejsi kraj v notranjosti drzave (s populacijo 37.000) in v primerjavi s Sydney-jem kot drug planet. Mesto je nerazvito, neprivlacno (brez palm in oceana) in popolnoma brez tujcev (migrantov). Ljudje imajo drugacni angleski naglas in mnogi delujejo zelo zanemarjeno (za moj standard). Hitro je povsem jasno, da gre za vascane, ki zivijo povsem drugacno zivljenje, kot ljudje v mestih. V Bathurstu se prakticno ne dogaja nicesar, razen seveda letnih hitrostnih dirk visokokubicnih avstralskih avtomobilov Bathurst 1000 V8 Supercars.

Razstavljena vozila

Zelite avtogram svojega najljubsega voznika? Na vratih?

V Bathurst sem sla predvsem iz radovednosti. Nikoli se ne branim obiska novih krajev, pa ceprav so le vas sredi nicesar. In ker podobnih dirk ne spremljam niti iz domacega kavca, sem dozivela manjsi sok, ko sem ugotovila, da enodnevna vstopnica stane 65 dolarjev, ki bi jih veliko raje porabila za dvotedensko Cityrail vozovnico do sluzbe.

Kjub slabemu vremenu sem dirke spremljala s precejsnjim zanimanjem, saj so bili pisani, hitri avtomobili kar vsecni. Sprva smo dogajanje spremljali s starta, kasneje pa smo se prelocirali na hrib, kjer je potekal bolj zahtevni del dirke. Najbolj napet in zame nenavaden dogodek dneva je bil trenutek, ko je zasanjani kenguru priskakljal na progo tekmovanja in se cudezno izognil drvecim avtomobilom. Tak dogodek v Bathurstu ni redkost, redkost je le dejstvo, da ga avto ni povozil.

Vreme se je spreminjalo vsakih 15 minut. Kar je tudi razvidno iz sledecih fotk.

Tekmujeta le dve znamki: Holden in Ford

Dogodek je trajal 4 dni. Na voljo je bilo tudi kampiranje. Alkohol ni bil dovoljen :)

Na koncu dneva mi ni bilo zal, da sem se udelezila te prasne dogodivscine, ceprav sem bila zaradi nje neprespana in utrujena se cel teden. Vsak izgovor za dan na svezem zraku je boljsi, kot preziveti soboto pred racunalnikom, vendar dvomim, da se bom v bliznji prihodnosti spet udelezila tega skrajno moskega dogodka.

Labour Day Weekend

2007-10-01T21:52:00.002+10:00

Danes je bil precej nenavaden ponedeljek. Zjutraj me je namesto budilke zbudilo sonce, temperature so se povzpele do 30, ulice so bile polne ljudi in otrok, ki so cofotali v oceanu, rastline pa so oddajale prijetne vonjave in odpirale svoje cvetove. 1. oktober* je namrec praznik dela ali Labour Day, ki je nas soncen vikend podaljsal se za en cudovit dan. Z Jernejem sva se danes dopoldne optimisticno odpravila na sprehod do sosednjega "suburba", vendar naju je hitro premagala dehidracija in utrujenost vrocega dneva. Vseeno pa sva prehodila dovolj, da sva si ogledala nekaj kilometrov fantasticnih in raznolikih his v suburbu "Burraneer". Pred dvajsetimi leti si je hiso v tem delu Sydney-ja lahko privoscil vsak povprecni delovni avstralec, danes pa taksne hise stanejo vec milijonov dolarjev. Enkrat jih bom sla poslikat, ker so prijetna pasa za oci.

*Datum velja za Australian Capital Territory, New South Wales in South Australia.

Vrnimo se malce k prejsnjemu tednu. V petek sem v sluzbi dozivela nekaj izredno prijetnega. Podjetje vsak drug petek svoje zaposlene razvaja z masazo, ki se odvija v posebni sobi, v rokah profesionalca, na pravi masazni mizi. Podjetja se na ta nacin zahvalijo svojim zaposlenim za trud in dobro delo, ter poskrbijo za njihovo dobro pocutje in zadovoljstvo v bodoce. Znano je namrec, da zadovoljni ljudje boljse delajo. In zadeva res deluje. Po odlicni masazi, ki je trajala dobre pol ure (in prijetnem pogovoru z maserko) sem se na delovno mesto vrnila spocita in polna energije, predvsem pa sem bila popolnoma zadovoljna s svojim novim zivljenjem in izbiro sluzbe.

Mimogrede, v petek smo uspesno lansirali lastno spletno stran www.zoo2.com.au. Stran sem oblikovala in izdelala v dobrem tednu. Na prvi strani lahko vidite tudi moj design embalaze za igro Don't Dump the Marbles. To je prva povsem samostojna stvar, ki sem jo naredila v Avstraliji in komaj cakam, da embalazo igre zagledam na prodajnih policah!

Milsons Point, Sydney

Pogled s sluzbenega balkona...

Dopoldne...

Popoldne...

Zvecer...

Koticek v kreativi

Na poti domov...

Soboto sva prezivela v soncni Cronulli, v druzbi Jernejevega sosolca iz Egipta in njegove druzine (brat prav tako zivi v Avstraliji, mama pa je trenutno na obisku). Dan je bil dolg, vroc in cudovit. Zajtrkovali smo v restavraciji ob oceanu, popoldne pa je Jernej prisel na svoj racun in veselo pekel palacinke z Nutello pri nama doma.

Morski bazen na Cronulli

V nedeljo sva se z Jernejem zapeljala do Manly-ja, na drug konec Sydney-ja. Tam smo se skupaj s Sasotom iz Ljubljane (spoznali smo se preko tega bloga) odpravili na malce daljsi sprehod po obali in divjini Manly-ja (4.5km). Razgled je bil fenomenalen, hoja pa precej naporna vendar kjub temu nadvse prijetna.

Manly Beach

Many Beach, Jazz Festival

Ameriski avto, z volanom na levi! (redkost)

V daljavi se vidi Sydney CBD (poslovni center)

To je bil torej najin "Labour Day Weekend". Meni osebno je bil en najlepsih doslej, predvsem zaradi poletnega vremena in vonja v zraku. Poletje vsekakor ni vec dalec in ob vsej tej tuji lepoti okoli naju, je vsak vikend lahko pravo dozivetje.

3MB svezih slik & novic!

2007-09-21T22:46:00.000+10:00

Tokrat vas bom zasula s fotkami. Se opravicujem ze v naprej :) V enem tednu sem namrec naredila okoli 400 fotografij in skoraj nemogoce je z vami deliti vse, ki so mi vsec... zato bom objavila vec fotk kot obicajno. Vendar bom najprej napisala nekaj odstavkov o aktualnih dogodkih. Od kar sem pisala zadnjic, je precej novega. Kje naj sploh zacnem?

Ze nekaj tednov imam namen pisati o avstralski kulturi nasplosno, potem pa se vedno znajdem v vrsticah osebnih izkusenj in dozivljanj... Zato bom tokrat cisto na hitro napisala nekaj dejstev avstralske kulture. Avstralci so izjemno tradicionalni in konzervativni. To velja za njihove priceske, avtomobile in oblacila. Najhujsi primer konzervativnosti so avstralske solske uniforme. Vecina jih izgleda popolnoma neokusno in nesprejemljivo za moj nekonzervativen okus in velikokrat se vprasam ali vsa ta tradicionalnost vpliva na razvoj osebnosti, individualnosti in lastnega stila. Odgovor je vsekakor "da" in to je vidno na mnogo podrocjih. So tudi prednosti teh groznih uniform, saj se moski ze od malih nog oblacijo v kravate in obleke in ne hodijo raztrgani v solo. Predvsem pa se navadijo na oblacila, ki jih bodo nosili tudi kasneje v zivljenju. Se vedno pa sem proti uniformam in iskreno upam, da jih bodo kmalu vsaj posodobili, ce jih ze ne znajo ukiniti. Nekaj upanja ostaja, saj mladim ni vec vseeno in se danes borijo za individualnost in pravico do izrazanja svojega lastnega stila. Avstralija se vcasih prevec naslanja na svojo zgodovino in pozablja, da ni vec del Anglije! Cas je da vstopijo v 21. stoletje!

Ne znam si predstavljati, da bi morala nositi eno izmed teh grozot. Taksno zatiranje individualnosti pomoje kljucno vpliva na razvoj osebnosti!

Za razliko od stvari, kot so tradicionalne angleske solske uniforme, pa me precej navdusuje podrocje arhitekture, ki je tu enostavno fantasticna. V pol leta sem videla ze toliko lepih his (drugacnih stilov), da se mi se sanja ne, kaj pravzaprav zelim zase. Obcutek imam, da se bom v zivljenju se precej selila, ker je okoli mene enostavno toliko lepega, da ne vidim razloga zakaj bi se zasidrala ob prvem pomolu. V bliznji prihodnosti vsekakor nacrtujem nakup svojega prvega (lastnega) doma, to bo resnicna uresnicitev sanj in zacetek popolne samostojnosti.

Hise, ki so mi vsec so obdane s palmami in ostalo dzunglo...

...kot recimo tale!

V 70tih in 80tih se bile fasade vecinoma iz opek, kar mi je precej simpaticno.

Danes pa se gradijo taksne hise (zdijo se mi malce prevec neosebne)

Malo his je povsem enakih.

Takole pa recimo izgleda povprecna hisa v Sydney-ju. Za vec info obiscite stran www.realestate.com.au

Pred priblizno tremi tedni mi je Jernej na mizi pustil izrezek iz casopisa. Bil je oglas za oblikovalca v povsem novi design agenciji. Obicajno sploh ne spremljam oglase v casopisih, ker sem bolj "internetno" usmerjena, vendar sem se kjub temu prijavila, saj se mi je sluzba zdela precej zanimiva, predvsem pa polna izzivov. Poklicali so me dva tedna kasneje in me povabili na razgovor, dan po razgovoru pa so me poklicali in mi ponudili sluzbo (ce jo seveda se vedno hocem). Tisti vecer sva z Jernejem spila kozarcek avstralskega rdecega vina "Fruitwood Red" in neuradno koncala obdobje uzivanja in poznega spanja (zame). Le kak dan kasneje se je zgodilo nekaj precej ironicnega. Poklicali so me z drugega podjetja in me povabili na razgovor. Zal sem jih mogla obvestiti, da sem sprejela drugo sluzbo. Zveneli so razocarani, vendar nimam slabe vesti saj sem jim pisala ze 2x in so me vec ali manj ignorirali. Pravzaprav o njih ne vem dosti, navdusilo me je predvsem dejstvo, da se firma nahaja 500m stran! Ne glede na "odlicno" lokacijo, mi obcutek vseeno pravi, da bi se tudi ce bi sla na razgovor, po vsej verjetnosti odlocila za firmo ZOO2, kjer sem sedaj zaposlena.

Cronulla

Cronulla Train Station

Domaca postaja

Ta teden je bil zame precej naporen. Predvsem zaradi novega ritma vstajanja, ki mi ni v veliko veselje. Sem namrec tipicni "nocni tip" cloveka in vstajanje pred sedmo je zame nekaj popolnoma nenormalnega. Zal pa se temu ne bo dalo izogniti. Nova sluzba se nahaja v Milsons Pointu, ki je sicer izjemno lep kraj v samem centru Sydney-ja, vendar do sluzbe vsak dan rabim uro in dvajset minut z vlakom. Sicer je to nekaj povsem obicajnega za ogromen Sydney, pa vendar tezko dojemljivo za povprecnega slovenca. Tu se delovnik za vecino zacne ob 9h, domov pa vecina zakoraka okoli 6h popoldne. Vmes je ena ura za kosilo, ki jo jaz izkoristim za prijeten sprehod ali gretje na soncu (tako kot kuscarji, hehe). Ceprav imam sluzbo tako "dalec" mi niti na pamet ne pade, da bi se preselila blizje. Cronulla je en redkih krajev v Sydney-ju, ki se ponuja tisti tradicionalni avstralski lifestyle. In temu se ne mislim odreci. Cas na poti v sluzbo si krajsam tako, da s seboj vzamem iPod, revijo ali knjigo, ki je drugace ne bi imela volje ali casa prebrati. Sicer pa me ob prihodu v sluzbo hitro potolazi pogled z mojega delovnega mesta. Pogled na zaliv in Harbour most, zasidrane jadrnice in slavni Lunapark hitro spremeni razpolozenje.

Ta vikend je bil nekaj posebnega, saj sva z Jernejem praznovala prvo obletnico najine poroke, kakor tudi 4 leta najine veze. Praznovala sva zelo prijetno (detaili niso za v javnost), lahko recem le, da sva med drugim ta vikend obiskala Sydney Aquarium (koncno!), ki se nahaja v Sydney Harbour-ju ter nekaj lokalnih lepot kot so Royal National Park, Lilly Pilly, Greys Point in Gymea.

Jernej, Sydney Aquarium

Sasha, Sydney Aquarium

Jernej, Sydney Harbour

Sydney Harbour

Sydney Harbour

Jernej, Sydney Harbour

V soboto se je v Harbourju odvijal nek kitajski festival

Ena turisticna poza!

Za zabavo sva opazovala pristajanje letal...

...ki so enostavno cudovita, pravi pojem lepote!

Ta most preckava vsakic, ko greva domov. Od tega mostu naprej se zacne Sutherland Shire.

Ena umetniska :)

Greys Point, neverjetno lep in neokrnjen del Sydney-ja, ki meji na Royal National Park.

Jernej v elementu

Kjub temu, da ziviva ob Royal National Parku, sva ga ta vikend obiskala prvic.

Royal National Park, cista divjina, le 15 minut z avtom od Cronulle!

Eno precej zaspano bitje

Simpaticna slika iz avta

Lilly Pilly!

Lilly Pilly!

Lilly Pilly!

Lilly Pilly!

Lilly Pilly!

Lepa rozica... ob poti

Lilly Pilly!

Najina srecna mazdica

Southern Calamari: Jernej je navdusen "ribic" in je ta teden ujel kar nekaj dobrot. Takole priblizno zgledajo mrtvi in neocisceni kalamari iz lokalnega zaliva. Meni se kar smilijo...

Nic pa ni boljsega kot palacinke z Nutello! Te se mi prav nic ne smilijo!

Lunar Eclipse

2007-09-06T21:02:00.001+10:00

Pred nekaj tedni sem na blog dodala stevec obiskovalcev (pod sliko Cronulle, v desnem stolpcu). In ocitno ne deluje, ker je stevilka... well, visoko nad pricakovanji. Torej, ce berete ta blog in se niste napisali nobenega komentarja, napisite le en "Hello", da mal potesim svojo radovednost. Thanks!

Lunar Eclipse ali lunin mrk se ponekod po svetu zgodi tudi vec kot dvakrat na leto. Vzhodne drzave Avstralije (Tansmania, Victoria, New South Wales in Queensland) pa so zadnjega videle 16. julija 2000. Vecer je bil enostavno "perfect". Ceprav je bila pred enim tednom se uradno zima, je bil tisti vecer prav poleten, predvsem pa popolnoma jasen. Kar je seveda osrecilo tisoce ljudi, ki so v rokah drzali fotoaparate. Jaz s svojim amaterskim fotoaparatom nisem uspela narediti impresivnega posnetka, namenjen je namrec slikanju objektov na zemlji in ne v vesolju. Vsekakor bi mi tisti vecer prav prisla Petrova astronomska oprema! Sicer pa tudi fotografija ne pove vse zgodbe, te stvari morate doziveti s svojimi ocmi. Pripenjam svoj najboljsi posnetek, kjer luna ni dosti vecja od zrna graha! Je pa lusten grahek, morate priznati. Naredila sem se en zanimiv posnetek z najine odprte terase (imava dve). Najsvetlejse zvezde na fotografiji so seveda avstralski simbol "Southern Cross" - formacija zvezd, o kateri sem ze pisala. Sedaj so zvezde zasukane povsem drugace kot pri fotografijah iz aprila. "Vse nebo se navidezno vrti okoli juznega nebesnega pola, juzni kriz pa ni blizu in zato se tudi on navidezno vrti okoli njega", mi je pojav razlozil prijatelj in astronomski-odvisnez Peter.

popolni lunin mrk, Sydney, 28.8.2007

Southern Cross (juzni kriz), 28.8.2007

V Sydney-ju so se ta teden zacele kaoticne razmere v prometu in zivljenju mesta, saj se je zacel tezko pricakovani APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation). Gre za enega bolj pomemebnih politicnih srecanj na svetu. APEC ima 21 drzav clanic s stirih kontinentov, kjer zivi 40% svetovne populacije. APEC ekonomije ustvarijo 56% svetovnega bruto domačega proizvoda (GDP) in 48% mednarodne trgovine. 21 predstavnikov in voditeljev drzav clanic ta teden v Sydney-ju zastopa 2,6 milijarde ljudi.

Dogodek je nocna mora za prebivalce Sydney-ja iz vec razlogov. Eden izmed teh je racun za 216 millionov dolarjev, ki ga bodo placali avstralski davkoplacevalci (med njimi sem tudi jaz). Drugi razlog je 5 kilometerska ograja, ki oznacuje strogo varovano obmocje z omejenim gibanjem, ki je zaprto za ves promet, vkjucno z javnimi prevozi. To obmocje je srce Sydney-ja in prakticno predstavlja delovno sredisce Avstralije. Skrajno neprijetno torej za vse, ki delajo znotraj obmocja, saj morajo do svojih delovnih mest pripesaciti iz vec kilometrov oddaljenega parkirisca! Situacijo skusajo resiti tudi z uvedbo posebnega praznika. Petek, 7.9. bo dela prost dan za vse prebivalce Sydney-ja.

Nase razmeroma umirjeno zivljenje so torej prekinili ostrostrelci, barikade, parade policistov in varnostnikov, mnozicne politicne demonstracije, helikopterji, preleti bojnih letal in kilometri praznih cest. To vsekakor ni Sydney, ki ga imamo radi! Pred nekaj dnevi sem zasledila zanimiv komentar enega izmed davkoplacevalcev.... "Ob vsej tej tehnologiji, ki je na voljo, se vprasas zakaj zaboga se ne povezejo z video konferenco preko spleta". Vsekakor bi bilo ceneje... za 216 milijonov dolarjev, pa se 4 milijone ljudi v Sydney-ju bi pustili v miru hodit v sluzbo.

Gunnamatta Bay, Cronulla

Cricket/Rugby/Baseball/Footy ground, Cronulla

Cronulla Beach

Cronulla & Wanda Beach

Ta teden sem naredila dva pozitivna koraka. Vpisala sem se na fitness in se postrigla na kratko! Odlocitev za strizenje je padla kar hitro. Po treh letih sem se odlocila, da imam dovolj. Dolgi lasje so popolna izguba mojega casa. Dovolj mi je bilo cesanja, spenjanja in pobiranja las po celem stanovanju. Od kar pomnim sem imela raje kratke lase. Priznam, da je bilo na dolge lase vezanih nekaj lepih trenutkov, vendar jih imam s kratkimi lasmi veliko vec. Razen izjeme konzervativnih moskih, se bo vecina ljudi (ki me pozna) strinjala, da mi pristojijo bolj kot dolgi. Sedaj, ko spet pridno fitnisiram so kratki lasje izjemno prakticni. V naslednjih mesecih bom eksperimentirala z razlicnimi kratkimi frizurami in barvami!

Strigla sem se v salonu Tony&Guy v Cronulli, z mladim angleskim frizerjem pa sva kmalu ugotovila, da imava veliko skupnega, med drugim tudi rojstni dan (jaz sem tocno 3 leta starejsa!). Ce na spremembo fizure pogledamo se z ekonomskega vidika lahko zagotovo recem, da sem prihranila $2000 AUD na leto za barvanje narastka.

Naj napisem se nekaj pohvalnih besed glede Fitness-a. Z Jernejem sva novopecena clana Fitness First, najvecjega fitness kluba v Avstraliji, ki se je pred 12. leti iz enega samega centra v Angliji razvil v internacionalni klub, ki zajema 15 drzav, 500 centrov in ima 1.2 milijona clanov. S svojo kartico lahko obiscem katerikoli klub v Avstraliji (77), kot tudi ostale po svetu. Decembra bo koncan nov klub v Cronulli, do takrat pa bova hodila v Mirando ali Sylvanio. Mesecna karta za fitness v Sloveniji stane 40EUR, tu pa za 45EUR dobis neomejen dostop do fitness centra, vseh skupinskih vadb, bazena in savne. Midva sva dobila se dodatni druzinski popust. Vsak clan pa ob vpisu prejme se brezplacni ruzak ter nekaj ostalih fitness potrebscin. Danes sem bila na drugi vadbi z osebnim trenerjem in moram priznati, da je vadba s simpaticnim fit moskim prav prijetna izkusnja! Se dobro da Jernej ni ljubosumne narave. Jutri bom sla sprobat bazen.

Free stuff!

Naslednjic bom napisala kaj o tradicionalnih, konzervativnih avstralcih, solskih uniformah in stereotipih. Do takrat pa bodite pridni in pisite komentarje!

....................................................................................................................................

WHERETHEHELLISMATT.COM: DANCING
Tisti, ki dobro poznate YouTube uspesnice, se gotovo spomnite Matt Hardinga. Danes 30-letni american se je pred leti preselil v Brisbane (Avstralija). Kmalu se je navdusil nad idejo o aktivnem popotovanju po svetu, ki ga vsako leto opravi na tisoce mladih avstralcev. Ker je Avstralija tako izolirana, je kontinent in si ne deli nobene fizicne meje z drugo drzavo, se mladi po studiju odlocijo prepotovati svet in Avstralijo zapustijo tudi za vec let. Matt je februarja 2003 zapustil Brisbane in vec mesecev potoval po svetu, kjer je poleg fotografiranja krajev snemal tudi kratke video posnetke. Njegovi posnetki, ki jih je kasneje objavil na internetu, so navdusili ljudi po vsem svetu. Leta 2005 je s pomocjo sponzorja opravil se eno 6-mesecno potovanje. Filmcek, ki sem ga pripela spodaj je produkt tega drugega potovanja. Vsec mi je, ker so posnetki resnicni. Spomnijo me na to, da smo svobodni in da je zivljenje v nasih rokah.

Moj najljubsi posnetek? Neko Harbor, Antarctica. Pa tvoj? Vec o Matt Hardingu si lahko preberete na spletni strani Where the Hell is Matt? (Kje zaboga je Matt?).

Pozdravcki iz juzne hemisfere...

2007-08-28T16:30:00.000+10:00

...kjer prebiva le 10-12% svetovne populacije. Juzno polovico nasega planeta namrec prekrivajo oceani, kopnega pa je obcutno manj kot na severu planeta. In ker se voda segreva in ohlaja pocasneje kot kopno, vpliv poletja tu traja tudi v zimskih mesecih. S temperaturo 27.7 stopinj celzija se je vcerajsnji dan v zgodovino zapisal kot najtoplejsi zimski dan v zadnjih 12. letih, na severu Avstralije (v mestu Darwin) pa so se temperature ze povzpele nad 30 stopinj. Letos sem praznovala svoj prvi zimski rojstni dan, najina prva obletnica poroke pa bo namesto jeseni, spomladi.

Vceraj sem torej svoje prstke veselo zakopavala v mivko, Jernej pa je cudovit dan presedel v temni predavalnici.

Medtem, ko so pridni, delovni ljudje dan preziveli v pisarnah, smo drugi sestankovali z galebi.

Zima v Sydney-ju je vsekakor prijetna. Tezko se je pritozevati, kjub temu, da so doloceni dnevi najbrz posledica globalnega segrevanja in spremembe podnebja. Se en zelo lep dan se je zgodil kak teden nazaj, ko se je v Cronulli segrelo do 25 stopinj celzija. Z Jernejem sva cudovit dan izkoristila za vecurni sprehod po Wanda Beachu. In ceprav sva v sprehodu uzivala, sva se popoldne s polnimi zepi skoljk in peska izcrpana vrnila domov in sla zelo zgodaj spat. Veckilometerska hoja po pesku namrec ni tako enostavna kot izgleda.

Jernej je bil na misliji zbiranja skoljk,

nekateri so lovili veter...

drugi morsko kosilo...

tretji pa valove. Odvijal se je namrec Surfing Competition (tekmovanje v Surfanju).

Pred nama je torej september in s tem uradni zacetek najine prve avstralske pomladi, za katero sem prepricana, da bo cudovita. Najbolj pa se veselim decembra, obdobja pocitnic, turistov in seveda, poletja v polnem zagonu. V prvih dneh decembra naju bo obiskal Jernejev prijatelj iz Ljubljane, s katerim bomo osvojili nekaj lokalnih dogodivcin, med drugim tudi "adrenalinski" 134-meterski vzpon na vrh Harbour Bridge-a, ki je najvecji most, z zeleznim lokom, na svetu. In ceprav se kot vecina ljudi bojim visine, si defitivino zelim videti Sydney iz najvisje tocke Harbour Bridgea.

Fotografija : www.bridgeclimb.com.

Fotografija : www.bridgeclimb.com.

Pred nekaj tedni se je koncala resnicnostna oddaja Big Brother, ki sem jo... po pravici povedano.... z veseljem spremljala. To je bil moj prvi "reality show" ever, ki sem ga spremljala. V Sloveniji nisem gledala niti sekunde Bara. Sedmega avstralskega BB sem zacela gledat predvsem zaradi firbca. Zanimala me je mentaliteta mladih avstralcev, njihovi obicaji, sleng in zivljenjske izkusnje. Resnicnostna oddaja je bila odlicna, saj nismo bili delezni nobene golote, sexa ali podobnih dolgocasnih scenarijev. V petek so nas nasmejale "Friday Night Games", skozi cel teden pa naloge, ki so jih opravljali sostanovalci. Na koncu je zmagala simpaticna 21-letna Aleisha iz manjsega mesta v Victoriji, ki je danes bogatejsa za 450.000 AUD ali 270.000 EUR! Drugouvrsceni je bil Zach, priljubljen in odkrit gay, ki je v hiso prisel sele sredi oddaje, tretjeuvrsceni pa je bil Travis, stereotipni moski avstralec, ki nas je nestetokrat nasmejal s svojim ekstremnim "Aussie" slengom. Skoraj vsaka beseda se je koncala na I ali O. Njegov nacin govorjenja so kasneje poimenovali "Travism". Pripenjam en lusten prizor, ko so povezali dve Big Brother hisi (UK & Australia). Posnetek je zanimiv predvsem zaradi razlicnih naglasov anglezev in avstralcev. Pa naj se kdo rece, da sta si naglasa podobna!

Takoj po zakjucku resnicnostne oddaje BB, se je zacel Australian Idol, oddaja, ki isce glasbene talente, zmagovalec pa bo podpisal pogodbo za album s podjetjem Sony. Moj favorit je 16-letni lokalec iz Cronulle, Matt Corby.

Jernej je v preteklih tednih pridno hodil na faks in veselo mucil* ribe (*moj izraz za "fishing"), jaz pa sem brala zanimive knjige (vec o tem prihodnjic) in na svoj "resume" dodala se dve simpaticni buticni agenciji. S petrom sva koncno koncala projekt MojeDarilo.com, zato sem se ze lotila novih izzivov in sicer prenove lastnega spletnega projekta 206online.com. Z novim web designom sem vec kot zadovoljna in se ze veselim lansacije.

Vrsta ribe: mladi Tarwhine

Vrsta ribe: mladi Snapper

Danes, 28. avgusta bo v Avstraliji viden popolni lunin mrk, ki ga bom poskusala cim bolje ujeti v objektiv. Za konec pa se ena zanimivost o cudoviti juzni hemisferi. Juzni pol, in s tem tudi juzno nebo, gleda proti centru nase galaksije. Ob jasni noci je iz juzne hemisfere mozno videti veliko vec zvezd kot s severne, pa tudi svetlejse so. K temu gotovo pripomore tudi to, da je na juzni hemisferi manj mest in manj luci in so zato pogoji za gledanje zvezd boljsi kot na drugi polovici sveta. Toliko za danes. Ce imate cas in voljo, si oglejte se nekaj simpaticnih avstralskih tv oglasov! (pripeti spodaj).

P.S. Posebna zahvala posiljatelju paketa s cokolinom, ki ga je ze zmanjkalo.
....................................................................................................................................

TV OGLAS - AUSTRALIA POST: PART OF EVERY DAY
Oglasevalska agencija Ogilvy & Mather (iz Melbourne-a) je v zacetku leta 2007 naredila tv kampanijo, ki je navdusila Avstralijo. Kampanija traja se danes in je sestavljena iz sedmih razlicnih tv oglasov, ki so vezani na sedem dni v tednu.
Na pripetem YouTube videu je zdruzenih vseh sedem tv oglasov, na tv-ju pa se vedno predvaja le en hkrati na izbran dan.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - BONDS: KALEIDOSCOPE
Simpaticna reklama za vodilno Avstralsko podjetje Bonds, ki izdeluje spodnje perilo. Podjetje ima super spletno stran, kjer si lahko ogledate celo dokumentarec o najstajanju oglasa.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - ANZ: NEW ATMS
Se en zelo kreativen oglas z odlicno izvedbo. "Z vec kot 500 novimi bankomati, se boste pocutili kot da vas zasledujejo...".

Avstralci na stirih kolesih

2007-08-11T12:09:00.000+10:00

Jerneja ze dlje casa spodbujam, da za blog prispeva tudi nekaj svojih vtisov iz Avstralije. Nastalo je prijetno mosko branje o avstralskih avtomobilih, ki pa bo najbrz zanimivo tudi za zensko publiko. Preden pa se zapeljemo v svet na stirih kolesih naj omenim se nekaj zanimivega kar se mi je zgodilo vceraj.

Ker zadnje dni precej ponocujem, sem bila vceraj zjutraj ob 9:45 se v postelji in precej trdno spala. Zbudilo me je zvonenje mobitela in precej hitro mi je bilo jasno, da me klice Nathalie, moja agentka, ki skrbi za to, da lahko freelancam v podjetjih, ki bi mi bila drugace precej nedostopna. Glede vez je najbrz povsod enako - skoraj nujno moras sem in tja poznati koga, ki ti lahko pomaga. Se posebno pa, ce si popolni zelenec na sceni. Nathalie je imela zanimivo "urgentno" prosnjo; da sem cez eno uro na drugem koncu Sydney-ja, na sedezu podjetja Publicis Mojo. Kjub temu, da je slo le za en dan dela (pomoc pri projektih), sem sprejela to priloznost, saj me seveda zanima kako drugacen je Publicis v Avstraliji.

Sedez podjetja se nahaja manj kot kilometer od Harbour Bridge-a, v samem jedru Sydney-ja (bom sla enkrat slikat). Tako kot vecina agencij kjer sem delala, je tudi Mojo v stari tovarni, ki pa je zelo okusno prilagojena agencijskemu delu. Agencija se razteza po dveh velikih etazah in na oko sklepam, da ima agencija vsaj 100-200 zaposlenih. Kreativa se deli na print in digital, delo pa poteka zelo organizirano in sprosceno. Ceprav sem skozi dan delala na 6-tih projektih, so poskrbeli, da sem vedno delala le eno stvar hkrati. Kar me je najbolj fasciniralo je agencija kot celota, njihovi svetli in kul delovni prostori, potek dela, organiziranost, natancnost, visoki standardi oblikovanja, busy art direktorji, free breakfast, tea in drinks, lastni lokal/lounge z barom in tam zaposleni natakar/barman, lastna restavracija in mail, ki ga dobis okoli 12tih z dnevnim menijem iz restavracije. Enostavno impresivno. Bilo je super biti nazaj v podjetju, ki ga imam rada in zopet delati na "domacih" brandih. Zvecer sem se z lepo izkusnjo happy vrnila domov. Zanimivo, kako poln presenenj je lahko vcasih na videz obicajen dan.

Zdaj pa k avtomobilom.

Pozdrav vsem. Dobil sem nalogo, da malo opisem tipicne avstralske avtomobile. Torej, kaj se tu vozi po cesti. Takole bom rekel... Priblizno 10% avtomobilov je evropskih, vendar so ti "svinjsko" dragi. Zadnjic sem videl oglas za rabljenega Peugeota 407 HDi (testno vozilo, verjetno kar dobro opremljen) in hocejo zanj okroglih 70.000 AUD (10 mio starih dobrih SIT, za tiste, ki ste se ze prevec navadli na evro, pa je to 42.000 EUR). Ce se vedno ne veste ali je to veliko ali ne vam lahko povem, da v Sloveniji najdrazji novi Peugeot 407 HDi stane le 36.000 EUR! V glavnem, zakaj bi sploh hotel kupiti dragega evropejca, ce tu dobis poceni japonce (Mazda, Nissan, Toyota,...). Za primerjavo; za denar, ki bi ga namenili za najbolj osnovni model Mazde 3 (1.6 motor) v Sloveniji, tukaj dobite Mazdo 3 z 2.0 motorjem, cruise control, litimi platisci, dodatnimi okenskimi airbagi in multifukcijskim volanom.

Torej, ce se vrnem nazaj na procente. Ce je 10% avtomobilov evropskih, potem bi rekel, da je 40% japoncev in pa 50% tistih tipicnih avstralskih avtomobilov. Torej, kaj je tipicni avstralski avtomobil? Imenuje se Holden in Ford, natancneje Holden Commodore ali Ford Falcon. Oba sta na voljo v dveh karoserijskih različicah: klasicni limuzinski in pa v obliki poltovornjaka, ki se mu v Avstraliji rece "Ute". Ute je zelo prakticen, saj lahko zadaj na kesoncek nalozis vse igrace, ki jih tukaj potrebujes (surf, kolesa, motorje,...).

Holden Commodore - Ute

Holden Commodore - limuzina

Najbolj nenavadna stvar pri avstralskih avtomobilih je nedvomno motor. Zanimivo je, da je omejitev na avtocestah le 110 km/h, vendar ko povprečnemu Avstralcu omenis, da si se ze peljal vec kot 150 km/h, te kar malo postrani pogleda. Kjub nizkim hitrostnim omejitvam (ki pa se jih tudi drzijo) pa so prepricani, da potrebujejo zelo velike in mocne motorje. Res je, da tu poleti nujno rabis klimo, Sydney pa je tudi precej hribovit in si zato ne mores privosciti, da bi na vsakem vzponu izklapljal klimo. Vendar to se ni zadosten izgovor za kubikaze avstralskih motorjev. Znamka Holden se lahko pohvali z najmanjsimi in najbolj varcnimi motorji. Njihov najmanjsi motor se imenuje ECOTEC, vendar oni s tem imenom zelo ocitno mislijo na nekaj popolnoma drugega kar poznamo v Evropi. Holdnov ECOTEC motor vsekakor pove veliko o ekoloski osvescenosti Avstralske avto industrije, saj ima ta motor 3.6 litrov prostornine, 250 konjskih moci in povprecno porabo 11,2 l/100km! Zadnji in najvecji motor v Holdnovi paleti je zverina s 6-timi litri prostornine, V8, 430-timi konjskimi mocmi in porabo 14.6 l/100km. Vse to, da bi se lahko peljali najvec 110km/h. Seveda s prizgano klimo.

Ford Falcon

Ford ni dosti boljsi, v marsicem prej slabsi. Najmanjsi motor, ki si ga lahko pri Fordu zamislite je 4.0L V6, srednji motor je 4.0L, V6, TURBO, ponudba motorjev pa se konca s 5.4L, V8. Aja, poraba teh motorjev je od 13.2 l/100km pa do 15.1 l/100km. In kaj potrebuje avto s tako velikim motorjem? Velik rezervar za gorivo, seveda. Za 116 litrov, če sem bolj natancen.

Kaj pa cene? Se se spomnite rabljenega Peugeota 407 za 70.000 AUD? No, za isti denar dobite novi Holden Clubsport R8, seveda z 6.0L motorjem, pa še skoraj 7.000 AUD vam ostane! Bo verjetno prav prislo za bencin* :)

Holden Clubsport R8

*Cena bencina: 0,75 EUR za 95-oktanski bencin.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - RTA: NO ONE THINKS BIG OF YOU (za mlade voznike)
Tole je zanimiv oglas, ki ga je pred nekaj mesci lansirala RTA (Road and Traffic Authority) v upanju, da bo mlade voznike prisilila, da "malce ustavijo svoje konje". In ker so prejsnja leta isto sporocilo povedali na lep nacin, so tokrat ubrali drugacno taktiko in moske voznike "udarili tam kjer najbolj boli". Reklama je odlicna.

Slika, tisoc besed

2007-08-06T13:07:00.001+10:00

Takole "izgledajo" moji sobotni sprehodi po Cronulli. Ugotavljam, da bi si lahko kupila malce boljsi, bolj profesionalni fotoaparat, s katerim bi lahko naredila se boljse fotografije. Nobena fotografija pa ne more nadomestiti slike, ki jo vidijo oci.

Vse fotografije na tem blogu so narejene s kompaktnim fotoaparatom Canon PowerShot A95 (5.0 mega pixels). Zanimajo me vase izkusnje z boljsimi modeli Canona in konkurencnimi znamkami. Pustite kaksen komentar o fotoaparatu, ki ga priporocate.

Novi vtisi iz dezele modrega neba

2007-07-28T13:46:00.000+10:00

Pisanje bloga je velik izziv zame. Od srednje sole namrec nisem kaj dosti pisala, ce seveda ne stejemo e-mailov, vendar so osebni maili nekaj povsem drugega kot pisati za mnozico ljudi, za katere niti ne ves kdo pravzaprav so. V preteklih dneh sem dobila nekaj prijetnih mailov od nezancev in bralcev bloga, ki so moj blog nasli po nakljucju. Hvala za moralno podporo. Pravzaprav si nisem mislila, da tole bere se kdo drug poleg starsev in najblizjih.

Pogosto sem v dilemi, ko dobim kak negativen komentar, ki "obsoja" moje lastne vtise. Ti mi na trenutke vzamejo vso veselje do pisanja. Kot marsikateri blog je tudi ta popolnoma subjektiven zato ne vzemite vsega kar napisem za pravilo, saj boste sami v podobni situaciji gotovo razmisljali in cutili drugace. Nasa dozivljanja, so tako kot nasi karakterji, izkusnje in zivljenja, drugacna.

Sydney CDB

Rada bi veckrat pisala o manjsih negativnih izkusnjah, vendar se bojim vala negativnosti in pesimizma, ki je del slovenske kulture. Ne maram komentarjev kot so "doma je najlepse" in "pridi nazaj" ker verjamem, da je dom tam kjer si ga ustvaris in vcasih so prave poti - tezke poti in prave odlocitve - tezke odlocitve. Nisem clovek, ki isce enostavno in lahko pot do "cilja" in tu gotovo nisem zato, ker je zivljenje na drugem koncu sveta bolj enostavno. Vcasih si clovek enostavno zazeli necesa drugacnega. Nic v zivljenju ni crno ali belo, povsod je vmes nekaj sivega. Tu so dolocene stvari boljse, dolocene ne. Vendar na koncu dneva vsak sam izbere kaj in kje mu bolj ustreza. Kar zelim povedati je, da tisto kar ustreza meni, nujno ne ustreza tudi tebi, dragi bralec. Zato je zelo pomembno, da med branjem teh vrstic ohranite "open mind" in vedno pustite prostor za lastna dozivetja in vtise.

Sydney CDB

Zase lahko recem, da obozujem selitve. In spremembe. Ko stvari postanejo dolgocasna rutina me napade slaba volja. Zame je raj ze nekaj povsem drugacnega. Nekateri ljudje imajo radi varno zavetje rutin in se izogibajo nepredvidljivega. Jaz nisem med temi ljudmi. Tudi moji starsi niso med temi ljudmi. Od kar pomenim je bila nasa hisa vedno polna sprememb in dinamike. V sosescini smo znani kot "tisti, ki vedno nekaj d*kajo", v smislu "tisti, ki vedno nekaj prenavljajo, gradijo, pocnejo". Jabolko pa ne pade dalec od drevesa.

Ko smo ze pri hrani naj omenim, da tako dobrih in slabih sendvicev se nikoli nisem jedla. Primer odlicnega sendvica: sendvic stevilka 8: svezi rjavi kruh, cottage cheese (skuta?), zelena solata, paradiznik, naribano korenje, sveza rdeca paprika in namaz iz avokada. Sanjsko dobro! Nisem namrec velik ljubitelj mesa in raznih salam. Zelo dobri so tudi sendvici z rdeco peso! Tezko pa najdem besede za sendvic, ki sem ga jedla pred nekaj dnevi (z britanskim priokusom): toast kruh, marmelada iz malin, por, salama, solata, kumara. "Crikey!"

Sydney CDB

Sydney CDB

Ta teden sem freelancala ze v cetrti agenciji in tako zopet spoznala nov del mesta. Agencija se lahko pohvali celo z zlatimi in titanskimi cannskimi levi, kar je name naredilo velik vtis. Tokrat sem prvic delala z novimi programi Adobe CS3, ki se mi zdijo fenomenalni, vendar se moram se navaditi na nekaj vecjih sprememb. Drugace pa sem se ze razvadila in navadila na ostale novosti na "aussie" delovnem mestu. Vsec so mi visoki stropovi in stare stavbe, v katerih se agencije nahajajo, odlicno izkorisceni in kreativno opremljeni prostori, kuhinja z zastonj hrano in pijaco, kopalnice s kremami in tamponi, interni skiroji in pinkponk mize, sproscenost, organiziranost, profesionalnost. Od vsega pa mi je najbolj vsec en dan na teden, ko se delo konca prej in so na voljo tudi alkoholne pijace (vecinoma pivo) in ponekod dobra hrana, igre in ostale druzabne aktivnosti. Skratka, ceprav je delovnik tu malce daljsi kot v Sloveniji, se ti nikoli ne zgodi da ostanes lacen, zejen ali neznanec v kolektivu. Ali ste vedeli, da v Avstraliji pri tiskovinah dimenzije oznacujejo z visina (x) sirina (mm), pri web dimenzijah pa uporabljajo sirina (x) visina (pix) - tako kot preostali del sveta. Skratka, konfuzno! Drugace pa je bilo delo ta teden kar zanimivo, ceprav malce prevec "enostavno". Se vedno sem mnenja, da freelance delo ni najboljsa poteza za kariero in sirjenje znanj, je pa dobra poteza ce zelis spoznati novo mesto, delovne priloznosti v njem in nacin dela. Najvecja prednost "freelensanja" pa je predvsem to, da zasluzis bolje in delas manj kot redno zaposleni.

Kul delovni prostori ene izmed agencij

Pred nekaj tedni se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ko sem se vracala z joba (s CityRail-om) se mi je zazdelo, da slisim slovenscino. Bili so trije zanimivi posamezniki, za katere se je kmalu izkazalo da res govorijo slovensko! To se mi do sedaj se ni zgodilo. Ko sem rekla "se mi je zdelo da slisim slovenscino" so skoraj padli dol, ker se to tudi njim se ni zgodilo. Bili so trije turisti, ki potujejo po vzhodni obali Avstralije, ne vem le zakaj to pocnejo pozimi?? Po kratkem klepetu sem se morala posloviti saj sem mogla izstopiti na postaji Town Hall in uloviti vlak do Cronulle. Ta dogodek me je spomnil na podobnega iz Grcije, ko sta me dva slovenca na glas komentirala en meter stran, ker sta bila prepricana, da ju ne razumem. In ko sta ugotavljala koliko sem stara, sem se obrnila in jima povedala. Skoraj ju je kap. Jaz pa sem se se cel dan smejala.

Pred priblizno dobrim tednom sva bila z Jernejem na obisku pri prijatelju s Fiji-ja, kjer sva po dolgem casu zopet imela priloznost videti eno najbolj simpaticnih (nocnih) avstralskih zivalc. Possum je najbolj podoben misi, vendar je veliko vecji in ima tako kot kenguru na trebuscku zepek, v katerem nosi svoje mladice. Zal possuma lahko vidis samo ponoci. Tale samica je prisla po svojo vecerjo, jaz pa sem vsa navdusena naredila nekaj fotografij, ker obozujem te zivalce in bi takoj imela kaksno doma.

Te dni potihem razmisljam kako fajn bi bilo imeti nek "degree" iz oblikovanja. Sem kar fols Jerneju, ki bo decembra dobil svoj Graduate Diploma in Accounting. V Sydneyju je nekaj zanimivih studijev oblikovanja, ki bi jih lahko opravljala ob delu. Vsekakor pa bom o tem razmisljala sele potem, ko bo imel Jernej full-time job. Mimogrede, Jernej je danes dobil pozitivno ocenjen "skills assessment", ki je osnova za PR vizo. Fenomenalno. Pocasi se premikamo. Premika pa se tudi zemlja in prinasa bolj tople dneve. Se malo pa se bodo temperature v Sydneyju povzpele nad 25 stopinj. Obozujem sobote in danes je se posebno lepa sobota zato jo bom malce mahnila na sprehod po okolici in naredila se kaksno fotografijo.

Za vse moje bivse sodelavce pa se tale najbolj bizarna avstralska reklama!
type="application/x-shockwave-flash" wmode="transparent" width="400" height="329">

Nekaj statistike in novic

2007-07-14T18:39:00.000+10:00

Minilo je ze skoraj 5 mesecev od kar sva zapustila Ljubljano in si ustvarila nov dom na drugem koncu sveta. Ceprav se v zivljenju nisem pogosto selila, je bila ta selitev zelo spontana in prijetna, saj sem z njo imela priloznost zaceti znova, odpreti vrata v nov in drugacen svet, ki me je ze od nekdaj zelo privlacil. Avstralija je cudovita dezela, ki jo je zelo enostavno vzljubiti. Kjub dejstvu, da je Avstralija najbolj suh kontinent na svetu, je tudi najbolj urbanizirana drzava, saj kar 90% ljudi zivi v mestih vzdolz obale. Ta mesta pa so svoje urbane povrsine zgradila tam, kjer je se nekaj sto let nazaj vladal zivalski svet. V Sydney-ju tenutno zivi 4.1 milijona ljudi (statisticno obmocje, ki vkljucuje centralno obalo in Blue Mountains) in je najvecje avstralsko mesto, vendar je umesceno med cudovito lokalno floro in se zato precej razlikuje od gosto poseljenih (betonskih) Evropskih mest. V primerjavi z Evropo, se avstralska mesta ne morejo pohvaliti s kulturnimi stavbami in zgodovino, lahko pa se pohvalijo s svezim zrakom, modrim nebom ter eksoticno floro in favno v mestih samih. Posebnost mesta Sydney je njegov naravni zaliv (Sydney Harbour), ki je edinstven na svetu. In ceprav ima Syndey manj parkov in velikih zelenih povrsin kot Melbourne, te parke nadomestijo cudovite pescene plaze.

Cronulla

Cronulla

Cronulla, Cronulla Beach

Cronulla, Wanda Beach

Cronulla

V nedeljevanju je nekaj zanimive statistike. Sydney ima najdrazji trg nepremicnin v Avstraliji. 30% prebivalcev je lastnikov svojih domov, 31% svoje domove odplacuje, 29% pa je podnajemnikov. En izmed petih Sydney-canov zivi sam, 1.1 milijona prebivalcev se nikoli ni porocilo, 343.679 ljudi se je locilo in 184.142 jih je izgubilo partnerja (so vdovi). Povprecna starost prebivalca v Sydney-ju je 37 let, in ce ste samski moski vam bo vsec informacija, da je v Sydney-ju kar 62.000 vec zensk kot moskih! Stirje od petih prebivalcev Sydney-ja so drzavljani Avstralije, vendar je ena tretina prebivalstva rojena v tujini, kar Sydney uvrsca med najbolj kulturno raznoliko mesto v Avstraliji. Dve tretini prebivalstva doma govori samo anglesko, 3.9% arabsko, 3% cantonsko, 3.9% mandarinsko (cant. in mand. so nam znane kot kitajscina). Le 62% domov v Sydney-ju ima internet povezavo, od tega ima le 37% broadband (sirokopasovno povezavo) in 20% dial-up (prva oblika dostopa do interneta z glasnim telefonskim modemom). Iz teh podatkov je razvidno, da je internet v Evropi veliko bolj razvit, kar zadnje case povzroca veliko prahu v medijih. Sirokopasovna internet povezava je trenutno med najbolj aktivnimi projekti Avstralije, vendar zaradi povrsine drzave predstavlja veliko investicijo. Midva k sreci ziviva v Sydney-skem obmocju in imava na voljo zelo hiter ADSL, za katerega lahko recem, da je hitrejsi od slovenskega.

Avstralci so zanimivi in posebni ljudje, ki so ponosni na to, da so avstralci. In pravi avstralci so ponosni tudi na to, da so raznoliki in prihajajo z vseh drzav sveta. Rasizem je tu moralno nesprejemljiv in sramoten. Ravno vceraj sem nasla cudovito pesem, ki pravi: "We are one but we are many, and from all the lands on earth we come, we share a dream, and sing with one voice, I am, you are, we are Australian" (prevod: "Mi smo eno vendar nas je veliko, in z vseh drzav sveta prihajamo, delimo iste sanje, in pojemo z enim glasom, jaz sem, ti si, mi smo avstralci."). Pesem obstaja v nekaj razlicnih verzijah, med najboljse pa uvrscam pesem "I am Australian", ki jo poje Travis Collins z albuma Start the car (live, bonus track) ter verzija, ki jo izvaja avstralski bans Lo-Tel "We are Australian", ki jo lahko poslusamo tudi v cudoviti reklami od Telstre. Ta pesem je moja najljubsa avstralska pesem, saj govori o celotni zgodovini Avstralije, vkjucno z zgodbo o prvih avstralcih, aboriginih, ki tu zivijo ze 40.000 let, ceprav so jih sele pred 40. leti uradno priznali kot drzavljane Avstralije. Imajo tudi svojo lastno zastavo, ki so jo uvedli leta 1971. Ta je sestavljena iz istih barv kot nemska. Crna predstavlja Aborigine, rdeca predstavlja zemljo in njihovo duhovno zvezo z zemljo, rumen krog pa predstavlja sonce, ki je dajalec zivljenja. Aboriginska zastava sedaj plapola tudi na Harbour Bridge-u (mostu), enakovredno ob uradni avstralski zastavi.

Priporocam ogled Telstrine reklame:

Zivljenje v Avstraliji ponuja veliko novih priloznosti in ponuja razlicne stile zivljenja. To je dezela modrega neba, ljubiteljev piknikov in piva, sporta in lepih avtomobilov, sanjskih nepremicnin in ponosa, mivke med prsti, cricketa, rugbija in nekaj razlicnih verzij nogometa, multikulturnosti, odlicne hrane in zanimivih ljudi. In ker so vsi zacetki tezki, so tudi najini dnevi vcasih polni izzivov in ovir, vendar to se ne pomeni, da to ni moja sanjska dezela in zivljenje, ki si ga zelim. Trenutno sva tu na studentski vizi, saj mora Jernej izpolniti nekaj pogojev za priznavanje svojega poklica, kar pomeni, da mora opraviti nekaj izpitov v sklopu studija v Avstraliji, da mu bo organ za racunovodstvo priznal poklic, ki ga je opravljal v Sloveniji, s tem pa bo tudi dobil dovoljenje, da ga opravlja tudi tukaj. Ko to dobiva morava vloziti za PR vizo (Permanent Resident - stalni prebivalec) kar se bo dogajalo priblizno avgusta in septembra. Postopek je zelo kompleksen in ker je toliko dejavnikov bova naslednja dva mesca vso svojo energijo posvetila pripravljanju vloge za to vizo. To bo tezaven in dolg proces, ki bo v najboljsem primeru zakjucen priblizno cez eno leto. Ce ali ko bova dobila PR vizo imava pravico tu ostati za nedolocen cas in po nekaj letih (2-5) pridobiti drzavljanstvo.

Ceprav sva sprva planirala selitev v Melbourne, je Sydney sedaj ze najin dom in naju v Melbourne ne vlece vec. Nikoli pa se ne ve kje bova resnicno pristala, saj me se vedno zanimajo druga mesta in imava jih namen raziskati in mogoce tudi vzljubiti do te mere, da se bova tja tudi preselila. Trenutno nimava natancnih nacrtov za prihodnost, saj nikoli ne ves kaj te caka jutri, stvari poskusava jemati sproti saj se situacije sproti spreminjajo, midva pa tudi.

Mimogrede, tokrat pisem tale prispevek eno leto starejsa, saj sem pred nekaj dnevi dopolnila 26 let. Ugh. Pocutim se prav staro in bi bila z veseljem zopet 23. Ko pomislim na 30 si sploh ne morem predstavljati sebe ob tej stevilki. Rojstni dan je bil k sreci na lep soncen dan in z Jernejem sva ga prezivela v mestu. Obiskala sva Sydney Wildlife World (nekaksna razstava zivih avstralskih divjih zivali), imela sva tudi karte za slavni Sydney Aquarium vendar sva bila prevec utrujena, da bi ga obiskala isti dan, k sreci karte veljajo 30 dni, tako da bova akvarij obiskala kak drug dan.

Oglejte si kako lustne so v resnici Koale (video sem posnela v Wildlife World-u)

Lustna koala, ki spi

Mlade koale

Najbolj strupena kaca na svetu je avstralka

Lustna kuscarja

Najvecji kuscar v Avstraliji je daljsi od 1m.

Lustna racka

Nekaj dni pred rojstnim dnevom smo z Jernejevim prijateljem Emeilom iz Egipta spet obiskali kino in sicer svetovno premiero filma Transformers, ki sem ga zelela videt ze od kar sem slisala, da ga snemajo, vendar si niti predstavljala nisem, da mi bo tako vsec. Efekti v tem filmu so naravnost fenomenalni, ta film je nekaj povsem posebnega s tehnicnega vidika, pa tudi zgodba mi je zelo vsec. To je film, ki si ga morate ogledati v kinu, zase pa vem, da bom gotovo kupila dvd, saj bi film lahko gledala se 20x. Vsebuje ravno pravsnjo mero komedije, romantike, trilerja in akcije, seveda pa ima tudi tisti neizogibljivi ameriski bedalizem, ki pa ga k sreci ni veliko. Skratka, priporocam ogled filma Transformers na velikem platnu.

Moj prvi dan kot 26-letnica, se je zacel z levo nogo. In levo roko. Ko sem zjutraj odprla oci sem namrec po nesreci prijela stekleno luc ob postelji, ki pa se je zdrobila v moji roki. Moja prva misel dneva je bila torej: "Kje je najblizja bolnica?". Jernej je bil to dopoldne v CBDju 30km stran, zato me ni mogel niti peljati tja. Po hitrem skoku do bankomata, sem vzela taksi in odsla v bliznjo Southerland hospital, kjer na urgenci k sreci ni bilo skoraj nikogar. Pol ure kasneje sem ze trpela ob moderni medicini, saj sem dobila 3 sive. Kar je najbolj bolelo je sicer lokalna anestezija, kar je ironicno, saj anestezijo dajejo proti bolecini ob sivanju. Skoraj raje bi videla, da bi mi zdravnik sival "na zivo" in preskocil tistih 5 zbodov anestezije, ki so mi popolnoma napihnili prst se za naslednjih 40 ur. Vceraj sem si dala sive kar sama ven, kar je ful bolelo ampak se je splacalo, ker se od vceraj naprej pocutim veliko bolje in celjenje prsta poteka hitreje, pa tudi tipkam lahko ze s tem prstom! Cez kak teden me bo na dogodek spominjala samo se brazgotina.

Moj bogi prst en dan po sivanju

Ta teden sem imela privilegij delati v simpaticni design agenciji Principals. Najeli so me namrec kot freelance designerja za delo na projektu brandinga in redesigna ene vecje financne druzbe. Delo je nekaj popolnoma drugega kot sem bila prej vajena. Tempo design agencij je namrec 100x pocasnejsi od oglasevalskih agencij in vsega se lotevajo popolnoma bolj umirjeno in premisljeno. Prvic od kar delam v Avstraliji, sem bila solidno zbrifirana, prisotna na sestankih in debatah. Art (design) direktor je anglez z ekstremnim naglasom, ki me spominja na skotskega, kar pomeni, da je najvecji izziv na delu ze sama komunikacija z njim in veliko svoje energije porabim predvsem za to, da razumem o cem sploh govori. Opazila sem, da se moja anglescina pocasi se izboljsuje, v cemer neizmerno uzivam. Trenutno sem v tisti fazi, ko vec ne vem kako bi izgovorila kaksno besedo, saj en del mene se vedno vstraja pri tem cesar sem navajena (amerikanscina), drugi del mene pa se ze navaja na avstralski dialekt. Posledica zmedenosti je nek cudaski naglas, ki vsebuje avstralske in ameriske besede v enem stavku. Upam, da bo moja anglescina s casom bolj poenoteno avstralska, sicer pa dvomim, da se tega lahko izognem. Cas bo opravil svoje. Mimogrede pa naj omenim, da je avstralski dialekt full simpaticen in moj absolutno najljubsi dialekt angleskega jezika, ceprav trenutno v njemu se ne blestim.

Ne vem ce sem ze omenila, da sem v Avstraliji registirala "Business", kar pomeni, da lahko delam preko svojega "s.p-ja", izstavljam racune itd. Pred nekaj dnevi sem svoj Business preimenovala v "Snazzy" kar je avstralska beseda za "stylish, attractive, good looking, excellent" in se cudovito povezuje z pojmom designa (oblikovanja). V prihodnjih mescih imam namen lansirati spletno stran Snazzy.net.au, ki bo ponujala design storitve za mala in srednja podjetja. Zal mi je nekdo pred nosom kupil domeno Snazzy.com.au le nekaj dni prej, vendar sem sedaj kar zadovoljna z domeno .net.au. O tem kaj se bo v prihodnosti dogajalo s projektom Snazzy bom se pisala. Toliko za enkrat.

Naj za konec napisem se, da sva se ze prijetno navadila na najino novo okolje na Cronulli, vceraj smo imeli celo 18 stopinj, kar je za zimo veliko, in sva z Jernejem prezivela cudovito dopoldne na sprehodu ob oceanu. Pred kaksnim tednom smo imeli celo cez 20 stopinj brez vetra in sva z Jernejem obiskala bliznji Kurnell, ki je mesto, kamor je pred mnogo leti priplul James (Captain) Cook. Kurnell je torej kraj, kjer se je zacela Avstralija kot jo poznamo in od Cronulle je oddaljena le nekaj kilometrov stran. Kar je zanimivo je tudi to, da imas z Kurnell-a odlicen razgled na Sydney CBD in lahko s plaze opazujes vzletanje letal s Sydney letalisca, kar sva tudi pocela kaksno uro in pol. Ta dan je bil neverjetno vroc in popolnoma cudovit.

Pogled na Sydney CBD s Kurnell-a.

Letalo nad oceanom

Close up letala

Uzivanje na soncku

Danes je Jernej posnel simpaticen film o voznji skozi Cronullo, ki sem ga spodaj pripela na blog. Sedaj se dnevi tu pocasi ze daljsajo, kar z veseljem spremljava. Nestrpno cakava toplejse dneve, ko bova lahko sedela na najini veliki terasi in pekla na zaru, kot se za novopecene avstralce spodobi.

p.s. Ta blog ni reklama za Avstralijo, zivljenje v tujini ni za vsakogar in zacetki so vse prej kot lahki. Tisti, ki to berete in razmisljate o selitvi bodite pozorni na to kar vam obljublja vas migracijski agent, saj je veliko informacij laznih ali zavajujocih.

Life's a Beach

2007-06-28T20:49:00.000+10:00

Minili so ze skoraj trije tedni od kar sva se iz Parramatte preselila na Cronullo. Kjub bizarnemu vremenu je selitev potekala po nacrtih; prva dva dni sva z avtom enkrat na dan pripeljala nekaj manj pomembnih stvari, tretji dan pa sva najela t.i. "ute" in gor nalozila hladilnik, pralni stroj, jogi in ostale dele vecjega pohistva. Poleg popolnoma natovorjenega ute-a, ki ga je peljal Jernej, sem mu po cesti sledila se z najino do vrha nalozeno Mazdo.

Najin natovorjen Ute

Cronulla je povsem drugacna od Parramatte. Parramatta je veliko bolj urbana, razvita, potrosnisko usmerjena. In seveda nima plaz, oceana in vetra. Za Cronullo je tezko verjeti, da je del Sydney-ja saj ima utrip manjsega obmorskega mesta. Zal pa je ime Cronulla zadnja leta grenkega okusa za ponosne in kulturne avstralce, ki nesrecnih dogodkov izpred nekaj let nikakor ne odobravajo. Decembra 2005 so se namrec na Cronulli dve skupini mladih (razlicnih nacionalnosti) nasilno sprli in povzrocili splet dogodkov rasizma in mnozicnega nasilja, podobni dogodki pa so se za tem zaceli pojavljati tudi v drugih delih Sydney-ja. Ceprav je bilo vse skupaj dokaj kratkotrajno, so ti dogodki kjucno vplivali na ugled Cronulle.

Na naju ti dogodki niso vplivali in tu se pocutiva dobro. Stanovanje, ki ga imava v najemu je skoraj popolnoma novo (5 let) in za enkrat v njem dobro funkcionirava. Po kvadraturi zna biti manjse od prejsnjega, vendar je razporeditev boljsa in v njemu se pogosto, zaradi dveh etaz, kar izgubiva. Jernej je raje v spodnji etazi (kjer je hrana in tv), jaz pa vec casa prezivljam v delovni sobi v zgornji etazi. Stanovanju pripada tudi parkirno mesto v podzemni garazi, ki ga pridno uporabljava (ceprav je zelo ozko in je treba res previdno zapeljati vanj). K sreci imam le dobrih 5 minut hoje do CityRail postaje, ki je glavna povezava z Sydney CBD-jem.

In kako sva drugace? Good, kjub okoliscinam. Jernej se te dni mrzlicno pripravlja na zadnji (najtezji) izpit, ki ga ima jutri, jaz pa imam vec prostega casa kot bi si ga zelela. Zal se je izkazalo, da podjetje, kjer sem delala, nima dovolj dela za dodatnega oblikovalca. Sodec po razgovoru naj bi imeli veliko dela, vendar nekaj projektov ni slo skozi. Predlagali so, da pridem nazaj ko bodo bolj zasuti z delom in ceprav bi rada spet delala z njimi, bi raje nasla nekaj bolj stalnega, kjer resnicno potrebujejo dodatnega cloveka. Ugotovila sem, da "freelancanje" tu ni prav nic zabavno. V Sloveniji obicajno delas doma, medtem ko tu prisegajo za hisni "freelance" kar pomeni, da izgubljas cas za potovanje na drug konec Sydney-ja. Iz dveh izkusenj sem se prepricala, da mi taksno delo ne utreza, saj vecino casa prezivis v prilagajanju na delovno okolje in ljudi, namesto da bi pozornost usmeril v delo. Te dni nekaj casa namenjam tudi Petru in njegovemu spletnemu projektu (spletna trgovina), ki pa ima zelo zahtevnega narocnika in se utapljamo v oblikovnih razlicicah. Ce bi verjela v molitev, bi molila naj se clovek ze odloci kaj bi rad.

Upam, da veselo uzivate vroce poletje. Mi prezivljamo najhladnejse in najkrajse dneve v letu in do mojega 26-tega rojstnega dne je samo se 11 dni! Vsekakor bo to najbolj nenavaden in najhladnejsi rojstni dan ever. Najbrz ga bom prezivela v kaksem sportnem pub-u v druzbi novih znancev. Bom porocala!

Selitev in nevihta

2007-06-11T00:04:00.000+10:00

Zadnje dni sem bila spet prevec busy za pisanje bloga. Vendar sem zato tokrat socasno objavila dva prispevka! (Poglejte si se prispevek - Diamond Bay).

Kaj je novega? Iskanje stanovanja je konec. Koncno. Ugh, vse skupaj je bilo ze precej naporno sploh pa se ob delu in razdaljah, ki so tu precej vecje, kot smo jih vajeni. No, kjub zapletom se je v ponedeljek koncno odprlo nekaj moznosti in odlocila sva se za stanovanje na Searl Road-u, ki je sicer drazje kot bi si zelela vendar je ultra moderno (ljubim kopalnico), v dveh nadstropjih ter z dvema ogromnima balkonoma, ki bosta poleti bozanska. (Komaj cakam poletje!) Pri nas je koncno postalo hladneje, ta teden pa nas je obiskal tudi hud vihar (baje najhujsi v zadnjih 30 letih), ki je bil zelo podoben tistim, ki sem jih obicajno dozivljala s starsi na morju. Vse skupaj je trajalo pribizno 3 dni (dan in noc) in toliko vode Avstralija ni videla ze nekaj let! Eno noc sem precej slabo spala saj sem bila prepricana, da bo kaksna palma ali drevo padlo na najino hiso. K sreci so rastine tu zelo trdozive! Kot pa tudi midva.

Skratka, ta vikend ze poteka selitev na drug konec Sydney-ja, v najin nov dom na Cronulli, ki je le 600m stran od moje najljubse plaze ter 10min hoje do CityRail postaje. Pot do centra bo sedaj sicer 10-15 min daljsa kot od Parramatte, vendar je lokacija vsekakor vredna teh nekaj dodatnih minut. Jutri imamo drzavni praznik (kao kraljicin rojstni dan ceprav ga ima aprila) kar pomeni, da bova jutri zakjucila najino selitev in zvecer prvi dan spala v novem stanovanju. V naslednjih dneh bo najbrz zopet potrebno obiskati Ikeo, saj potrebujeva nekaj malenkosti, v nacrtu pa je tudi nakup sofe/kavca, ki je prakticno edina stvar, ki nama se manjka. Do poletja si morava nujno kupiti se manjsi BBQ (zar), saj so tu pikniki na balkonih precej obicajna stvar in pogled z najinih dveh balkonov sploh ni slab.

Vceraj sva bila prvic solidno "zunaj", saj sva sla na White Party v Sydney Dome. Zal je bila zabava dosti slabse organizirana kot legendarni Sensation White v Amsterdamu, saj je bila veliko manjsa kot sem pricakovala (cc 5000?), najbolj pa sem pogresala okrasitev in bolj bogato osvetlitev. Vendar je bil Armin van Buuren legendaren in vsekakor vreden denarja in vecera in ce ne bi bil Jernej tak anti-nocni clovek, bi lahko poslusala se zadnjo uro in pol, za katero sem prepricana, da je bila najboljsa. Se dobro pa, da se je vceraj zvecer nevihta umirila, da sva sploh lahko sla.

Pripenjam nekaj slik z bele zabave, racunajte pa, da sedaj nekaj dni v Cronulli ne bom imela interneta tako, da bom vase komentarje lahko objavila sele sredi ali konec tedna! Vendar jih vseeno pisite, ker jih rada berem! Vec novega torej prihodnjic, sedaj pa moram nazaj pospravljat in pakirat stvari.

Diamond Bay

2007-06-10T23:23:00.000+10:00

Prejsnji vikend smo se (Ben, Jernej in jaz) odpravili na krajsi izlet do posebnega koticka v Sydney-ju. Na eni strani ocean, hiske na klifu in mnogi beli svetilniki, na drugi pa pogled na Harbour Bridge in silhuete poslovnih stavb CBD-ja. Magicno. To je Diamond Bay, kraj kjer lahko vidis ladje ki prihajajo ali zapuscajo ogromni Sydney Harbour. Slike povejo vec kot tisoc besed.

Tihi Ocean (Pacifik), naslednja postaja... Fiji?

Na poti domov

Dan na soncu

2007-06-01T18:07:00.000+10:00

Pravkar sem prisla domov (18:10) iz Sydney CBD-ja, kjer sem dopoldne imela razgovor, nato pa sem dan prezivela na soncu v Darling Harbour-ju in delu mesta, kjer je doma Ben (Glebe). Danes je bil malce nenavaden dan saj sem bila zjutraj neverjetno utrujena kjub solidnemu spanju zadnje dni, ter malce zivcna glede razgovora, kar se mi se nikoli ni zgodilo. Ko sem vstopila v prostore podjetja mi je hitro postalo jasno zakaj. Podjetje je veliko bolj impresivno kot sem si zamislila. V enem samem trenutku mi je bilo jasno, da hocem zraven.

Kreativni direktor je bil neverjetno prijeten in zanimiv karakter. In izgledal je precej navdusen nad tem, da me je spoznal. Najprej me je vprasal koliko casa sem ze tu in nato zacel govoriti o cudoviti, majhni Sloveniji (sklepala sem da je pac prebral kaksno spletno stran in me zeli impresionirati), vendar ko je zacel nastevati manjsa mesta, mi je hitro postalo jasno, da govori iz osebnih izkusenj. Se dobro, da je Slovenija nanj naredila dober vtis, saj sem takoj pridobila nekaj dodatnih tock. In baje je bil popolnoma navdusen nad anglescino slovencev! Bravo mi! (Se dobro, da ni srecal moje mame).

Razgovor je trajal eno uro, v tem casu sem srkala angleski caj in poskusala ostati mirna, saj me je podjetje tako navdusilo, da sem komaj zadrzevala dih. Ves teden sem bila prepricana, da je to neka manjsa firma vendar ni nic manjsa od Publicisa (okoli 30-40 ljudi), imajo neverjetno fenomenalne prostore (v stari tovarni ovcje volne z 10m stropovi), predvsem pa imajo neverjetne reference, ki so za moje pojme vrhunske. So strokovnjaki na web podrocju, delajo pa tudi tiskovine, tv-spote in vse kar spada zraven. Posegajo torej v vec podrocij in to je tisto cesar vecina agencij nima. Zaenkrat se ne bom govorila kaj vec, ne bom niti omenila ime firme (saj spremljajo moje sajte), vendar bom definitivno napisala kaj vec drugi teden. Skratka, zacnem v torek in moja naloga je, da se v dveh tednih res izkazem. Le tako si bom prisvojila mesto v tovarni ovcje volne :)

Po uspesnem razgovoru sem se dobila z Benom in skupaj sva prehodila vec kilometrov po Sydney CBD-ju, Darling Harbour-ju in Glebe-u. Bil je res prelep soncen dan in baje tudi prvi zimski dan na juzni hemisferi. Kar pomeni, da bom imela letos rojstni dan pozimi namesto poleti :) Vsekakor nekaj povsem novega!

Lov na stanovanje in priloznosti

2007-05-30T13:24:00.000+10:00

Evo mene. Minilo je nekaj cudnih dni. Predvsem pa sem bila zelo delovna in cas takrat neverjetno hitro mine. Prejsnji teden sva koncno nasla stanovanje, ki nama je bilo vsec (na Cronulli) in nekaj dni kasneje so nama iz neznanega razloga zavrnili prosnjo za najem (lastnik stanovanja je ocitno kreten), danes bi mogla iti pogledat eno drugo stanovanje (ki me je mikalo ze nekaj tednov) pa so naju spet poklicali ravno, ko sva odhajala od doma, da se je lastnik odlocil sam preseliti tja. Kaksna sreca me spremlja zadnje dni! Stanovanj je sicer ogromno, vendar najti taksnega, ki ti je res vsec, ni enostavno. Da ne omenjam da tisto nad $350 na teden sploh ne gledava, zal pa je to ocitno standard, ki si ga zelim saj so vsa stanovanja, ki so mi vsec $350 do $400, kar trenutno ne pride v postev.

Cronulla je polotok

Wanda Beach (v ozadju Cronulla)

K sreci ta teden ne delam v Mainspringu. Zadnje dni sem opazila da ne delam nic pametnega in se mi je zdelo skoda sedeti tam cel dan, ko lahko medtem delam s Petrom na projektu mojedarilo.com, ki ga zaradi narocnika prestavljamo ze nekaj mesecev in sedaj ko imam najvec dela se je projekt koncno premaknil. Groza. V petek sem si tako vzela frej za mojedarilo.com in nato me je klical sef iz Mainspringa da se je tudi tam premaknilo nekaj projektov in da naslednji (beri: ta) teden ne bo nic dela zame. Po pravici povedano sem bila vesela, ker se mi je zdelo, da kjub simpaticnim ljudem na Mainspringu, to ni firma zame.

Preden nadaljujem zgodbo, naj omenim, da tu iskanje dela poteka precej drugace kot v Sloveniji. Tu namrec z vecino delovne sile upravljajo zaposlitvene agencije, ki svojim klientom (beri delodajalcem) iscejo ustrezne kadre. Delodajalci tako prakticno skoraj nikoli sami ne iscejo kadrov, agencije pa izbirajo najboljse kandidate za prosto delovno mesto izmed vec tisoc kandidatov v svojih bazah. Pred nekaj tedni sem se prijavila na oglas, ki je sel preko kreativne agencije Beetroot, ki se ukvarja izkljucno z iskanjem kreativnih kadrov. V cetrtek sem dobila zanimiv mail od Nathalie (direktorice), ki je bila navdusena nad mojim delom in me je zelela cimprej spoznati.

Da bi se dobila z Nathalie v cetrtek sem morala prej iz sluzbe v Mainspringu in tisti dan sem bila na koncu svojih moci. V pol ure sem morala priti na drug konec centralnega Sydney-ja, s tem da sem se seveda se malce izgubila 300m pred ciljem. Stavba v kateri deluje Beetroot je ena najbolj kreativnih in cool stavb, ki sem jih kdaj videla. Poslovna stavba ima 5 ali 6 nadstropij, celotna notranjost je opremljena popolnoma v mojem stilu, vsako nadstropje ima svojo barvo, notranjost pisarn pa je opremljena z modernim (dizajnerskim) pohistvom. Anyway, Nathalie je bila prav tako zanimiva oseba in sva se takoj ujeli. Tam sem bila vsaj dve uri, pogovarjali sva se o meni, o mojih zeljah in o tem kaj bi zelela delati v svoji bodoci sluzbi. Nathalie namrec pozna vse boljse kreativne agencije v Sydneyju in te agencije jo placujejo, da za njih najde uztrezne kadre. Ceprav je tak posrednik na nekega Sydney-born designerja povsem nepotreben, je to ravno tisto kar jaz trenutno potrebujem. Nekoga, ki pozna sceno in ki me je pripravljen priporociti.

V petek ze imam prvi razgovor. Se ze precej veselim (razgovori so kul). V Mainspringu trenutno delam freelance in nisem na noben nacin vezana ostati pri njih. Sicer pa je delati freelance za vec firm fenomenalno. V 8-ih dneh sem na Mainspringu zasluzila vec kot dve povprecni slovenski placi. Denar tu je fenomenalen, se posebno za freelance. Ko smo ze pri tem pa naj omenim, da sem odprla t.i. SP. Tu je to malce bolj enostavno, vse kar potrebujes je ABN (Australian Business Number) in pred nekaj dnevi sem Mainspringu ze izstavila prvi "invoice" (racun). Se dobro da imam racunovodjo doma. To, da Jernej studira racunovodstvo, ne bi moglo biti bolje zame, saj bi se v nasprotnem primeru precej lovila z avstralskimi davcnimi zakoni. Tako pa imam enciklopedijo na dosegu rok. (Thanks srcek!)

Vceraj sem kupila 5 komadov na iTunes. To je se ena prednost ziveti v vecji in gospodarsko bolj razviti drzavi. Kupovati pesmi preko iTunesa, dobivati denar na Paypal in se kaj bi se naslo cesar prej nisem mogla poceti. Anyway, iTunes je super. V nekaj sekundah se ti nalozi zeljena pesem na racunalnik in to le za $1.69, kar je tu zelo poceni. Prebrala sem tudi eno novo knjigo (The lost boy) in kupila dva nova cdja (Beach Originals in Armin Van Buuren 10 years). Novi album od Missy Higgins mi je med tem casom postal zelo vsec vendar se zdalec ne tako kot njen prvi.

Cronulla CBD

Gunnamatta Bay

South Cronulla Park

Danes greva spet na Cronullo, pogledat se eno stanovanje. Voznja do dol traja eno uro in vcasih mi je zal da nimava dveh avtomobilov, saj sem tako velikokrat prikrajsana za voznikov sedez. Wanda Beach na Cronulli je se vedno moja najljubsa plaza v Sydneju in ni lepsega kot se zvecer sprehoditi ob njej, pod odejo svetlih zvezd in glasnega oceana. Sploh ne morem verjeti kako drugacno je bilo moje zivljenje le nekaj mesecev nazaj. In ceprav imam tu vec razlogov da bi bila zaskrbljena in se pocutila odtujeno, se pocutim odlicno in sprosceno. Vse ovire premagujem sproti in verjamem, da ni ovire, ki bi me ustavila. Na dolocene trenutke si zelim, da bi bil objem starsev in zvestih prijateljev blizje, vendar v zivljenju ne moremo imeti vsega. Kjub razdalji se pocutim blizje starsem kot kadarkoli. Vem, da imam njihovo podporo in vem da me razumejo. Dali so mi korenine in krila. (Hvala Ati&Mami). Skratka, se vedno sem do uses zaljubljena v Avstralijo in tu se resnicno pocutim kot doma.

Wanda Beach zvecer

Update

2007-05-17T18:28:00.000+10:00

Zadnji tedni so minili brez novega vpisa v blog. Najbrz ravno zato, ker se je toliko dogajalo, da ni bilo casa. Jernej je pisal seminarske naloge, jaz sem zakjucevala site (spletno stran), se prijavila na nekaj jobov, sla na prvi razgovor, zacela delat. Bila sva tudi na slovenski zabavi, obiskal naju je Lenti iz Melbourna, v prihodnjih tednih pa se nama obeta se selitev na drug konec Sydney-ja. Toliko na kratko v nadaljevanju pa se malce bolj na siroko.

Po izletu v Blue Mountains sem svoje dneve vecinoma prezivela ob racunalniku in pisala vsebino za svoj site, dodajala slike in podobne malenkosti, ki vzamejo veliko vec casa kot bi si clovek mislil. Site se vedno ni popoln, manjka se nekaj vsebine... ampak zaenkrat sem kar zadovoljna saj sem ga oblikovala in izdelala v priblizno enem mescu. Odkrila sem tudi knjiznico v Parramatti in se vclanila. Sploh se ne spomnim kdaj sem bila nazadnje v knjiznici kjub temu, da imam rada knjige. Bila sem izredno presenecena nad dejstvom, da je clanarina zastonj in da se placuje samo zamudnine in izgubo knjig. Do danes sem torej od petih sposojenih v celoti prebrala le eno knjigo - The land of my father. Ocena: 10/10. To je knjiga, ki jo je nemogoce pustiti pri miru. Priporocam. Trenutno pa se prebijam skozi knjigo "Australian Migrants".

Pri nas je sedaj pozna jesen (slikano v najini ulici).

...vendar je se vedno toplo in vecinoma smo v kratkih rokavih

Zadnje tri mesce sem se resnicno naucila boljse kuhat. In kar je najbolj bizarno - v tem sem zacela celo uzivat. Skoda le, da nimava pomivalnega stroja, vendar je nakup v nacrtu. Nekatera podnajemniska stanovanja ga celo imajo. Ko smo ze pri stanovanjih naj razlozim zakaj se seliva. Pravzaprav sva ze od prvega dne vedela, da lahko v tem stanovanju ostaneva le pol leta, vendar je lastnik skrajsal ta cas na pol, tako da se morava do 20.6 preseliti. Kar mi je po pravici povedano vsec. Rada bi bila nekje blizje sluzbi ali pa vsaj blizje oceanu. Jernej pridno zakljucuje prvi semester in predavanj bo kmalu konec. Ker bo imel tudi v drugem semestru predavanja le 2x na teden res ne vidim tezav s tem, da se bo pac takrat z avtom zapeljal do faksa. Dlje kot pol ure gotovo ne bova.

Tablica, ki sem jo kupila ze nekaj mesecev nazaj. Hvala starsem, da so mi dali internacionalno ime. Jernej nima te srece in ga tu klicejo kar "J" (Jay).

Zadnjih par dni mrzlicno gledam oglase za stanovanja. Predvsem se osredotocam na Cronullo in North Sydney. Osebno me sicer bolj mika Cronulla, ki je zaradi svojih plaz in palm se vedno moj najljubsi del Sydney-ja. Vendar je dalec od centra (eno uro z vlakom) - v centru pa je vecina jobov. Druga fajn varianta je North Sydney, ki je le nekaj deset minut stran od centra, blizu pa je tudi Manly Beach. Izbire v teh dveh delih Sydneya je ogromno vendar sem tokrat malce bolj zahtevna, saj bova tu najbrz ostala dlje in bi zato rada nasla stanovanje, ki mi je res vsec. Med svoje zahteve stejem naslednje: lesena tla (timber floor), nova kuhinja, solidna kopalnica, terasa (ki ne gleda na cesto), 1 ali 2 spalnici in seveda prijetna in varna okolica. Ceprav bi Jernej raje ostal blizu faksa sva se oba strinjala, da bi bila lahko menjava lokacije pozitivna sprememba. Skratka, lov se je zacel. Sporocim takoj, ko bo znanega kaj vec.

Lokalni brezplacni casopis v Parramatti.

Iskanje joba je naporno. V Sydneyju je ogromno sluzb in ogromno ljudi in treba se je posteno potruditi, da te sploh kdo opazi. Prijavila sem se vsaj na 10 delovnih mest in dobila le eno povabilo na razgovor (kar tudi ni za podcenjevati). Opazila sem, da je standard tu veliko visji in designerji veliko boljsi... vendar je ravno to fajn, saj lahko rastem le med boljsimi od sebe. Skratka, moj prvi razgovor v Sydney-ju je potekal zelo ok in k sreci nisem imela nobenih tezav z jezikom. Zmenili smo se da zacnem takoj naslednji dan, na t.i. poskusnem obdobju nekaj tednov.

Kar me je najbolj presenetilo v novi sluzbi so sodelavci, ki so neverjetno sprosceni. Predvsem pa smo zelo pisana druscina. Ceprav smo v Avstraliji, med nami skoraj ni cloveka, ki je tu rojen. Sef je anglez, designer je pol nizozemc pol nemc, designerka je skotinja, ena vodja projektov je (mislim da) tudi nemka, druga pa je porocena s hrvatom in ima sedaj popolnoma hrvaski priimek.

Danes je moj tretji dan v majhni buticni agenciji (Mainspring), ki dela prakticno vse (webe, tiskovine, illustracije...itd). Nahaja se v CBD (centru mesta), kjer prakticno ni mozno parkirati. Sicer pa se tam nahaja 90% vseh podjetij in skoraj vsi zaposleni prihajajo v sluzbo na isti nacin - s CityRailom (vlakom), vkjucno z mano. Izkusnja je primerljiva s tisto v Londonu ali New Yorku (baje). Ljudje na vlaku berejo knjige, poslusajo iPode, listajo casopise, telefonirajo, nekateri pa celo spijo. Prvi dan je bilo vse to tako zanimivo, da mi ni bilo ne do knjige, casopisa ali glasbe. Danes pa sem ze veselo poslusala iPoda in gledala skozi okno.

Sydney CityRail (dve rdeci piki oznacujeta mojo vstopno in izstopno postajo). S klikom na sliko si lahko ogledate vecjo karto.

Postaja za CityRail v Parramatti je priblizno 3km stran od doma zato me zjutraj tja odpelje Jernej. Ker ne maram vstajati pred 7mo (ze pred 9to je prezgodaj) mi niti na pamet ne pade, da bi sla pes. Z vlakom se vozim 40-50min in izstopim na postaji Wynyard, ki je priblizno 30km stran od doma. Od Wynyarda do joba je nato le se 5 minut hoje skozi srce Sydneyja, ki je zjutraj vsekakor zanimivo. Ljudje s kavo v roki tecejo cez cesto, jejo zajtrk v avtobusu ali berejo casopis med hojo. Ko smo ze pri cestah in plocnikih... naj omenim se semaforje, ki jih pesci ne upostevajo. Kazni za pesce (kakor vem ni) in zato se skoraj nikomur ne da cakati na zeleno. Razen naju z Jernejem, ki z izgubljenimi turisti cakava na zeleno. No, vsaj sva... sedaj sva ze malo bolj domaca. Kmalu sva dojela da kdaj lahko narediva izjemo in slediva lokalcem.

Toliko za enkrat. Naj napisem samo se to, da sem zopet zamudila Missy Higgins (in to v Parramatti), vendar se ze veselim "Bele Zabave", ki bo nekaksna avstralska razlicica "White Sensation" v Amsterdamu, ki sva jo z Jernejem obiskala lansko poletje. Bilo je neverjetno in prepricana sem da bo v Sydney-ju se boljse, saj bo lokacija enako misticna, glavni gost vecera pa bo Armin Van Buuren, moj najljubsi dj in producent. Bistvo dogodka je popolna preobrazba v belo, kar pomeni, da bodo vsi gosti vecera obleceni popolnoma v belo in to v ogromnem stadionu Sydney Dome. Komaj cakam! "White Party" bo 6. junija.

Danes je, v slabem stanju, prispel se zadnji paket, ki sem jih v naprej pripravila za posiljanje v Sydney