sobota, 28. april 2007

Prihaja zima

Naj se najprej opravicim, ker ze dolgo nisem pisala. Pred priblizno dvemi tedni sem zacela delati svoj novi website (spletno stran) ter po nesreci zbrisala se mapo na serverju, kjer sem imela vse slike s tega bloga! Zato jih trenutno ni mogoce videti. Obljubim pa, da bodo zopet gor in to kmalu.

Kaj se torej dogaja? Postaja hladneje in z Jernejem sva kupila majhno elektricno pecko, ker mene skoz zebe. Mene itak zebe takoj, ko temperatura pade pod 23! Taksna sem. Ampak od kar imava pecko je prav super. Skratka, te dni vecinoma cel dan delam svojo novo spletno stran, ki bo pomoje objavljena enkrat drugi teden.

Nekaj dni nazaj (Anzac Day, drzavni praznik) sva bila z Jernejem zunaj z Benom in njegovimi prijatelji, ki so mimogrede res zanimiva druscina. Skoraj cel dan smo preziveli v prijetnem pubu, kjer smo jedli tudi kosilo... Ta dan je bil en najbolj oblacnih in hladnih od kar sva tu, pa se dezevalo je cel dan! Ta teden je vec ali manj skoz dezevalo, kar pomeni, da sedaj veliko casa preziviva notri ob novi pridobitvi - televiziji. Brezplacni programi, ki jih loviva, so kar malce prevec zanimivi in vcasih je resnicno tezko ugasniti tv. Da sploh ne omenjam kako super je imeti digitalni signal in gledati televizijo v HD! Kvaliteta slike je res izjemna!


Porocila na kanalu 7


Najin Samsung tv (v spalnici)

Danes je izsel novi album od Missy Higgins in sem ga enostavno morala kupiti! Zaenkrat se nimam mnenja saj sem ga poslusala le med pripravljanjem kosila, vendar sem prepricana, da mi bo vsec! Njen prvi album je fenomenalen! Nazalost sem pred nekaj dnevi izvedela, da je imela krajsi nastop v centru Sydneyja. Ahhh, upam, da jo naslednjic ujamem!

torek, 17. april 2007

Dobila delovno dovoljenje!

Danes je bil cudovit, poletni dan. Zjutraj sem peljala Jerneja na faks, potem pa sem cvekala po Skypu s Petrom, ki je bil zacuda se vedno pokonci (v Ljubljani) ob cc. 3h zjutraj! Okoli opoldne sem sla v tedenski food shopping v Westfield in nato spet po Jerneja na faks.

Ze nekaj dni sem bila rahlo zaskrbljena zaradi najinega delovnega dovoljenja, saj bi ga morala dobiti v roku enega mesca, pred nekaj dnevi pa je rok potekel. Ko sva se vrnila domov sva prejela dolgo pricakovani e-mail z odlicno novico! Z Jernejem so nama odobrili delovna dovoljenja (meni full-time, njemu pa zaradi studija part-time). Juhu! Takoj sva skocila v avto in se odpeljala 2km stran na Department of Immigration kjer so nama v passport nalepili dovoljenja.

Dovoljenje za delo v Avstraliji!

To je res velik dogodek zame, saj to pomeni, da sem le se par korakov stran od svoje prve avstralske sluzbe! Edino, kar mi se manjka je davcna stevilka, ki jo bom imela v roku dveh tednov (lahko bi jo ze imela, pa sem imela napacne informacije glede vloge). Skratka. Danes je res super dan!

Ker imam trenutno se dva nacrtovana projekta s klienti iz Slovenije bom pocakala se kak teden preden resno zacnem z iskanjem sluzbe. Kako se bom tega lotila bom napisala, ko bo zadeva aktualna. Vendar po aktivnem vecletnem spremljanju oglasov v Sydney-ju sklepam, da ne bi smela imeti dosti tezav. Pravijo, da je Sydney raj za iskanje sluzbe. Sicer pa se ne mudi, ker imava se dosti prihrankov, kar pomeni, da bom sprejela le sluzbo, ki mi bo resnicno vsec.

sobota, 14. april 2007

Doyle Ground

Ko se preselis v okolje, kjer je vse drugace, potrebujes nekaj casa, da zacnes opazovati majhne stvari okoli sebe. In da zacnes v njih neizmerno uzivati. To se sedaj dogaja meni. Sedaj, ko so vse "nujno potrebne" stvari urejene, sva zacela hoditi na "lokalne" sprehode, le jaz in moj iPod. (Jernej se uci za izpite ali pa gre tect, kar ni ravno nekaj kar jaz rada pocnem).

Doyle Ground, otrosko igrisce

Posebej za Arijano: slika se ene lokalne papige

Se ena slika se ene lokalne sivo-roza papige :)

Torej, kaj je lepsega kot se sprehajati ob zahodnem soncu, v popolnoma novem in energije polnem okolju, le ti in tvoja glasba. Pocutis se 100% svobodnega in 100% srecnega. Se nikoli nisem imela toliko casa zase, kjer je bil vsak moj dan skoraj 100% moj in sem lahko resnicno uzivala v dnevu.

Ko sem pred nekaj dnevi takole mirno uzivala v svojem sprehodu in glasbi sem s fotoaparatom zaznamovala trenutke srece in miru. V nadaljevanju pripenjam nekaj slik z vecernega sprehoda ob nasi ulici do Doyle Ground-a, ogromne travnate povrsine, kjer se rekreirajo lokalni prebivalci. Doyle Ground je kraj kjer lahko mirno pocnes karkoli ti pase... Nekateri se igrajo fuzbal, drugi badminton, tretji cricket, cetrti tecejo in eni hodimo z iPodom, gledamo zahod in slikamo. To je kraj, kjer se lahko ulezes na travo in zres v modro nebo, brez skrbi na svetu.

Fennell Street tabla

Delo na ulici

Ulicni grafit

Staro pokopalisce na Fennell Street

Pokopalisce slikano s plocnika

Drevo ob plocniku

Nekdo ocitno vozi se slabse od mene :)

Doyle Ground v zahodnem soncu

Klopca, ki vabi

Jaz v uzivanju na klopci

En krog okoli Doyle Grounda je cc 1km.

Cricket vadbena ograja, Doyle Ground

Sonce se poslavlja...

Ljudje odhajajo domov na vecerjo...

Nebo spreminja barve...







Prizgale so se luci

Pokopalisce, na poti nazaj

sreda, 11. april 2007

Kulinaricne skusnjave

Mmm, le zakaj tako rada jem? To je motece se posebno sedaj, ko je na voljo toliko novih skusnjav. Z Jernejem sva testirala nekaj najbolj tradicionalnih Avstralskih... predvsem, sladic! Ah, ljubezen do sladkega je v moji druzini dedna in zal tudi jaz nisem ubezala temu sladkosnednemu genu. V nadeljevanju predstavljam nekaj lokalnih "specialitet" (ki jih je med vso to svetovno kulinariko, ki je tu na voljo), zelo malo.

Ocene so od 1 - 5.
1: nikoli vec
2: ce ne bi bilo drugega za jest
3: dobro
4: zelo dobro
5: fenomenalno


1. LAMINGTONS
Mmmmm... tezko opisem nekaj tako preprosto cudovitega... Mehko pecivo oblito s cokolado in posuto s kokosom. Kar topijo se v ustih! To je bila ljubezen na prvi pogled ze leta 2004, ko sem jih prvic okusila. Tradicionalni recept ima cokoladni preliv, na voljo pa so tudi z jagodnim ali vanilijo. Midva sva testirala le cokoladne.
Ocene: Jernej: 3, Sasha: 5


2. VEGEMITE
Vegemite je unikatni Avstralski namaz, ki je tu zelo zelo popularen. O tem namazu se tako rekoc pisejo pesmi in vsakemu pravemu avstralcu brez Vegemite-a ziveti ni. Torej, nakup je bil precej preprost, saj imajo Vegemite povsod, vkljucno s trgovino na bencinski postaji. Pogum sva zbirala en teden, saj za ta namaz pravijo "fenomenalno ali ogabno". Torej, probati ga je bilo potrebno na najbolj tradicionalni nacin, na toastu. Namazem... Ugriznem.... "Ni slabo".... Nato pa pride za tabo nek grozen, slan, grenak, cuden pekoc, mintast okus! Aghhh...
Ocene: Jernej: 1, Sasha: 1


3. ANZAC BISCUITS (Anzac Piskoti)
Legendarni "vojaski" piskoti iz prve svetovne vojne so dobili ime po ANZAC (Australian and New Zealand Army Corps). Njihov izvor in zgodovina ni povsem jasna, jasno pa je, da so se danes Anzac piskoti najljubsi avstralski piskoti. Mmmm... In to upraviceno. Preprosti in slastni piskoti so hvale in slave vredni. In baje se jih da zelo enostavno tudi speci.
Ocene: Jernej: 3, Sasha: 4


4. WEET-BIX
Ploscice iz zitaric, ki se ob stiku s tekocino spremenijo v okusen jutranji obrok. Tu se z Jernejem strinjava, da je Weet-bix odlicno nadomestilo klasicnih zitaric. Okusno kasico pridno jeva ze dva tedna pa nisva pojedla niti pol skatle, kar pomeni, da je Weet-Bix ekonomicen, okusen in zdrav obrok! K kasici odlicno paseta med ali sadje. Yummy. Sem spet lacna!
Ocene: Jernej: 4, Sasha: 4

Toliko o lokalnih specialitetah za danes. Gotovo bom kasneje pisala se o Skutini tortici, mesni piti in kengurujevem repu (just kidding!). Avstralija je ena velika skusnjava na krozniku. Te dni sem se jasno odlocila, da se odpovem odlicni dnevni porciji sladoleda, ker se bom drugace zredila. Ko smo ze pri hrani pa naj pohvalim se Coles in Woolworths (dva giganta v supermarket kategoriji), ki naju razvajata s poceni in kakovostnimi lastnimi znamkami hrane - enako kot Mercator znamka, le z boljso embalazo in veliko sirso ponudbo! Upam, da ste po tem prispevku ze posteno lacni. Dober tek!

Lastna znamka "Home Brand" giganta Woolworths

sreda, 4. april 2007

2150 Parramatta, Sydney

Sydney je 4-milijonsko mesto, ki je sestavljeno iz priblizno 660tih "mini-mest" ali obmocij, ki so vec ali manj samostojna in imajo vse kar nujno potrebujes: trgovine, banke, poste itd. Logicno je, da so vsa mini-mesta drugacna, ena bolj urejena od drugih, ena bolj poslovno orientirana od drugih... V poslovnem svetu dominirata dva poslovna centra, Sydney CBD in Parramatta CBD (CBD = Central Business District). To so deli mesta s stolpnicami in sedezi najuspesnejsih avstralskih podjetij. Ze po imenu sodec lahko sklepamo, da je Sydney CBD lociran v centru mesta, manjsi Parramatta CBD pa v obmocju ali mestu Parramatta, ki je od centra Sydney-ja oddaljeno 24km.

Midva ziviva v tem delu Sydney-ja, v Parramatti, na sami meji Parramatte in Severne Parramatte. V tem delu Sydney-ja si sicer prikrajsan za zvoke oceana in plaze, vendar je to lep in varen del mesta z odlicno povezavo na druge konce Sydney-ja. Najina ulica je simpaticna in mirna, z manjsimi stanovanjskimi objekti in stanovanjskimi hisami.

Najin trenutni dom

Bliznji park

Koscek nase ulice

Rekreativni park v nasi ulici

Ulica v Severni Parramatti


Eno izmed rekreativnih povrsin v Severni Parramatti

Edini zvok, ki je vec ali manj vedno prisoten v najinem stanovanju, so "pogovori" mimoidocih papig. Najbolj pogosti so kakaduji in Lorikeets (pisane papige v sliki na vrhu bloga). Njihova glasnost je nepredvidljiva. Ker jih je vec vrst, je zvok in intenzivnost odvisna od kolicine, razdalje in njihovega pocutja. Danes zjutraj so imele nek prepir, ker so bile RES glasne, obicajno jih med spanjem sploh ne slisim. So pa tiho ponoci, kar je cudovito, cez dan pa jih pravzaprav rada poslusam, predvsem pa gledam. Zagotavljam vam, to so inteligentne zivali, ki se med seboj pogovarjajo.


Kakaduji so veliki lepotci (slikano iz Jernejeve studijske sobe).

Meni se zdi Parramatta super, saj imava prakticno vse na dlani; Jernejevo Univerzo, restavracije, trgovine, parke, kavarne... blizu pa je tudi gigantski Westfield shopping center (126,000 m²) kjer lahko najdes resnicno vse! Na petih etazah se nahaja kar 560! trgovin (nekatere od teh so ogromne), vkjucno z velikim kino centrom "Greater Union", kjer sva si pred nekaj dnevi ogledala film "Becoming Jane" (film o znani angleski pisateljici Jane Austen). Skratka, Parramatta je super. Ker v trenutnem najemniskem stanovanju lahko ostaneva le 6 mesecev (ker bodo potem stanovanje prodali) bova po vsej verjetnosti ostala nekje v blizini Parramatte.

Sydney-jev podzemni prevoz (CityRail) te pripelje tocno v shopping center Westfield.

Pocasi prihaja jesen in dnevi sedaj niso vec soparni in hudo vroci, kar je olajsanje. Temperature se gibljejo med 20 in 25, kar je se vedno pretoplo za ta letni cas. Pogosto me sprasujete ali "uzivava" in ali "greva pogosto na plazo" itd. Ko enkrat zivis tukaj in imas vse komforte doma, se vec ne obnasas kot turist. Seveda greva na plazo, vendar ne pogosto in vecinoma sele pozno popoldne. Privilegiji zivljenja pa so gotovo vecerni sprehodi ob oceanu (ki so meni osebno najljubsa stvar v Sydney-ju) in ogromno izbire v vsem: nepremicninah, sluzbah, znamkah (brandih) in hrani. So pa tudi negativne stvari, ki jih je sicer manj kot pozitivnih... vendar so. Recimo...

1. Ni cokolina.
Kjub temu, da sem ze nasla Vegeto, ajvar, napolitanke in jaffa piskote, cokolina v Sydney-ju pomoje ne bom dobila.

2. Ocean.
Polg morskih psov, smrtonostnih hobotnic, meduz in ubijalskih tokov, so pred nekaj dnevi zaprli vse plaze zaradi domnevnega tsunamija, ki naj bi bil na poti v Sydney. To je bilo prvo taksno obvestilo v zgodovini Avstralije, saj imajo od leta 2004 v Pacifiku obvescevalni sistem za tsunamije. Val naj bi ustvaril potres na Salomonovih otokih, vendar je se k sreci iznicil(?) na poti k nam. Sicer pa midva nisva bila v nevarnosti, ker ziviva razmeroma dalec od oceana.

3. Internet omejitve.
Vsi internet paketi imajo omejen prenos podatkov. Midva sva svoj limit ta mesec ze porabila (v dveh tednih!) in imava sedaj "polzjo" hitrost interneta, ki komaj zadostuje za surfanje po netu. Maili in skype (tipkanje) se vedno delata brezhibno. Video Skype zaradi omejene hitrosti do nadaljnega ne pride v postev . Bova pa drugi mesec veliko bolj pozorna na prenos podatkov.

4. Nobenega tv-ja.
Sicer tudi v Sloveniji nisva imela tv-ja ampak sedaj, ko imava tako pocasno internet povezavo, bi nama prisel prav za spremljanje novosti in gledanje filmov. Tu so programi zelo cool, mogoce predvsem zato ker so vsi programi v meni razumljivem jeziku, anglescini. Do vceraj nisva imela niti radia, vendar je ob 4h popoldne prisel amazon paket iz Amerike (v rekordnih stirih dneh) in sedaj imam USB radio RadioShark, ki lovi 5 odlicnih glasbenih postaj. V blizji prihodnosti bova seveda kupila widescreen lcd ali plazma televizor in dvd predvajalnik.

USB Radio Shark (priklopis ga v racunalnik)

5. Meso.
Tu so strastni mesojedci, zato ni ravno prijetno, ce si bolj vegeterijansko usmerjen. Purana prakticno ne mores kupiti nikjer, ker ni "popularen", najbolj pogosto meso pa je piscancje, ki ga jaz niti ne bi smela jesti (ker se drzim prehranjevanja glede na krvno skupino). Kar pomeni, da sedaj seveda obcasno jem piscancje meso. Prej ga pol leta sigurno nisem. Hrenovke in poli salama tu nimajo konkurence. Cemu tu pravijo hrenovke (frankfurts) za moje pojme ni uzitno. O salamah raje ne govorim.

Toliko o tem, da ne boste mislili, da je zivljenje tu popolno. Vendar ima vsak kraj svoje pomankjivosti... in niti Avstralija ni popolna, je pa resnicno cudovit kraj na svetu.

p.s. V bliznji prihodnosti bom kaj vec napisala o sluzbah in mojih nacrtih glede tega, ker me o tem velliko sprasujete.

nedelja, 1. april 2007

Nasla simbol Avstralije

Opomba: Kjub temu, da je danes 1 april, je vse v nadaljevanju popolna resnica.

Nekaj dni nazaj sva slisala, da bodo 31.3. v Sydney-ju ugasnili vecje stevilo luci, kot del ozavescanja ljudi pred klimatskimi spremembami in onesnazenjem zemlje. Prvic v zgodovini Sydneya naj bi ugasnili vse svetlece reklamne table, osvetljeni Harbour Bridge in Opera hiso. Sodelovanje prebivalstva in poslovnih objektov naj bi bilo neobvezno, vendar zazeljeno. Seveda me je takoj zamikalo, da bi si stvar ogledala od blizu in mogoce naredila nekaj nocnih posnetkov, ki so moj najljubsi tip fotografije. Z Jernejem sva zraven povabila se Bena in skupaj smo okoli 7h zvecer ze sedeli na enem izmed pomolov v Harbour-ju in potrpezljivo cakali na senzacijo vecera.



Ugasanje luci ni bilo sinhrono zato tistega "klik!" efekta ni bilo. Postopoma so ugasale luci na neboticnikih in stanovanjih, nebo pa je postajalo vedno bolj zvezdnato. Tokrat sem pomoje prvic pogledala v nebo, od kar sem v Sydney-ju (nisem povsem prepricana ali je zvezde ob obicajnih pogojih drugace sploh mogoce videti?). Kakorkoli ze, vceraj zvecer, jih je bilo kjub skoraj polni luni, na nebu veliko. In moj pogled se je hitro ustavil na kombinaciji petih zvezd. Juzni kriz. Koncno sem ga nasla!

Ze od kar sem prvic zrla v juzno nebo dve leti nazaj, sem si zelela najti juzni kriz, simbol Avstralije (5 zvezd z avstralske zastave), vendar je bilo zvezd na nebu vedno enostavno prevec, da bi nasla tistih 5 najbolj pomembnih. Domov sem se vrnila brez te izkusnje. Juzni kriz je unikatna kombinacija zvezd in jih je mogoce videti le z juzne hemisfere. In vceraj je bila direktno nad Harbour mostom, svetla in lepo vidna, pred mojimi ocmi, ko je nisem niti iskala. Ben je potrdil moje domneve in nato sem svoje "odkritje" nemudoma zabelezila s kompaktnim fotoaparatom.

Juzni kriz je oznacen v kvadratku

Juzni kriz nad palmo.

Po fotografiranju smo skupaj z Benom odsli na drug konec mesta, v zelo "fensy" sportni klub (ki je zgledal kot prestizni hotel) kjer sva spoznala njegove simpaticne prijatelje (Richard, Amelia, Ricky). Njihova druzba je bila resnicno prijetna in Richard je ob informaciji, da sva iz Slovenije nemudoma nastel vse drzave vzhodne Evrope, natancno lociral Slovenijo in naju vprasal ali sva iz Ljubljane. Z Jernejem sva bila popolnoma sokirana in "paff" saj je celo Ljubljana izgovoril popolnoma pravilno. V klubu, ki je znan po petih nivojih garazne hise, zunanjih in notranjih slapovih in tropskih rastlinah, zastonj biljardu in spremljanju vseh sportnih programov... smo ostali dobre dve uri, Ben je pokazal svoje odlicno znanje biljarda nato pa smo si privoscili se odlicni lokalni kebap.

Kratek povzetek: Ves vecer sva pridno "pilila" najino anglescino, uzivala v temnem Sydneyju, zvezdah in v druzbi simpaticnih domacinov.







Ben ve kaj dela.