Pozdravcki iz juzne hemisfere...

...kjer prebiva le 10-12% svetovne populacije. Juzno polovico nasega planeta namrec prekrivajo oceani, kopnega pa je obcutno manj kot na severu planeta. In ker se voda segreva in ohlaja pocasneje kot kopno, vpliv poletja tu traja tudi v zimskih mesecih. S temperaturo 27.7 stopinj celzija se je vcerajsnji dan v zgodovino zapisal kot najtoplejsi zimski dan v zadnjih 12. letih, na severu Avstralije (v mestu Darwin) pa so se temperature ze povzpele nad 30 stopinj. Letos sem praznovala svoj prvi zimski rojstni dan, najina prva obletnica poroke pa bo namesto jeseni, spomladi.

Vceraj sem torej svoje prstke veselo zakopavala v mivko, Jernej pa je cudovit dan presedel v temni predavalnici.

Medtem, ko so pridni, delovni ljudje dan preziveli v pisarnah, smo drugi sestankovali z galebi.

Zima v Sydney-ju je vsekakor prijetna. Tezko se je pritozevati, kjub temu, da so doloceni dnevi najbrz posledica globalnega segrevanja in spremembe podnebja. Se en zelo lep dan se je zgodil kak teden nazaj, ko se je v Cronulli segrelo do 25 stopinj celzija. Z Jernejem sva cudovit dan izkoristila za vecurni sprehod po Wanda Beachu. In ceprav sva v sprehodu uzivala, sva se popoldne s polnimi zepi skoljk in peska izcrpana vrnila domov in sla zelo zgodaj spat. Veckilometerska hoja po pesku namrec ni tako enostavna kot izgleda.

Jernej je bil na misliji zbiranja skoljk,

nekateri so lovili veter...

drugi morsko kosilo...

tretji pa valove. Odvijal se je namrec Surfing Competition (tekmovanje v Surfanju).

Pred nama je torej september in s tem uradni zacetek najine prve avstralske pomladi, za katero sem prepricana, da bo cudovita. Najbolj pa se veselim decembra, obdobja pocitnic, turistov in seveda, poletja v polnem zagonu. V prvih dneh decembra naju bo obiskal Jernejev prijatelj iz Ljubljane, s katerim bomo osvojili nekaj lokalnih dogodivcin, med drugim tudi "adrenalinski" 134-meterski vzpon na vrh Harbour Bridge-a, ki je najvecji most, z zeleznim lokom, na svetu. In ceprav se kot vecina ljudi bojim visine, si defitivino zelim videti Sydney iz najvisje tocke Harbour Bridgea.

Fotografija : www.bridgeclimb.com.

Fotografija : www.bridgeclimb.com.

Pred nekaj tedni se je koncala resnicnostna oddaja Big Brother, ki sem jo... po pravici povedano.... z veseljem spremljala. To je bil moj prvi "reality show" ever, ki sem ga spremljala. V Sloveniji nisem gledala niti sekunde Bara. Sedmega avstralskega BB sem zacela gledat predvsem zaradi firbca. Zanimala me je mentaliteta mladih avstralcev, njihovi obicaji, sleng in zivljenjske izkusnje. Resnicnostna oddaja je bila odlicna, saj nismo bili delezni nobene golote, sexa ali podobnih dolgocasnih scenarijev. V petek so nas nasmejale "Friday Night Games", skozi cel teden pa naloge, ki so jih opravljali sostanovalci. Na koncu je zmagala simpaticna 21-letna Aleisha iz manjsega mesta v Victoriji, ki je danes bogatejsa za 450.000 AUD ali 270.000 EUR! Drugouvrsceni je bil Zach, priljubljen in odkrit gay, ki je v hiso prisel sele sredi oddaje, tretjeuvrsceni pa je bil Travis, stereotipni moski avstralec, ki nas je nestetokrat nasmejal s svojim ekstremnim "Aussie" slengom. Skoraj vsaka beseda se je koncala na I ali O. Njegov nacin govorjenja so kasneje poimenovali "Travism". Pripenjam en lusten prizor, ko so povezali dve Big Brother hisi (UK & Australia). Posnetek je zanimiv predvsem zaradi razlicnih naglasov anglezev in avstralcev. Pa naj se kdo rece, da sta si naglasa podobna!



Takoj po zakjucku resnicnostne oddaje BB, se je zacel Australian Idol, oddaja, ki isce glasbene talente, zmagovalec pa bo podpisal pogodbo za album s podjetjem Sony. Moj favorit je 16-letni lokalec iz Cronulle, Matt Corby.



Jernej je v preteklih tednih pridno hodil na faks in veselo mucil* ribe (*moj izraz za "fishing"), jaz pa sem brala zanimive knjige (vec o tem prihodnjic) in na svoj "resume" dodala se dve simpaticni buticni agenciji. S petrom sva koncno koncala projekt MojeDarilo.com, zato sem se ze lotila novih izzivov in sicer prenove lastnega spletnega projekta 206online.com. Z novim web designom sem vec kot zadovoljna in se ze veselim lansacije.

Vrsta ribe: mladi Tarwhine

Vrsta ribe: mladi Snapper

Danes, 28. avgusta bo v Avstraliji viden popolni lunin mrk, ki ga bom poskusala cim bolje ujeti v objektiv. Za konec pa se ena zanimivost o cudoviti juzni hemisferi. Juzni pol, in s tem tudi juzno nebo, gleda proti centru nase galaksije. Ob jasni noci je iz juzne hemisfere mozno videti veliko vec zvezd kot s severne, pa tudi svetlejse so. K temu gotovo pripomore tudi to, da je na juzni hemisferi manj mest in manj luci in so zato pogoji za gledanje zvezd boljsi kot na drugi polovici sveta. Toliko za danes. Ce imate cas in voljo, si oglejte se nekaj simpaticnih avstralskih tv oglasov! (pripeti spodaj).

P.S. Posebna zahvala posiljatelju paketa s cokolinom, ki ga je ze zmanjkalo.
....................................................................................................................................

TV OGLAS - AUSTRALIA POST: PART OF EVERY DAY
Oglasevalska agencija Ogilvy & Mather (iz Melbourne-a) je v zacetku leta 2007 naredila tv kampanijo, ki je navdusila Avstralijo. Kampanija traja se danes in je sestavljena iz sedmih razlicnih tv oglasov, ki so vezani na sedem dni v tednu.
Na pripetem YouTube videu je zdruzenih vseh sedem tv oglasov, na tv-ju pa se vedno predvaja le en hkrati na izbran dan.


....................................................................................................................................

TV OGLAS - BONDS: KALEIDOSCOPE
Simpaticna reklama za vodilno Avstralsko podjetje Bonds, ki izdeluje spodnje perilo. Podjetje ima super spletno stran, kjer si lahko ogledate celo dokumentarec o najstajanju oglasa.


....................................................................................................................................

TV OGLAS - ANZ: NEW ATMS
Se en zelo kreativen oglas z odlicno izvedbo. "Z vec kot 500 novimi bankomati, se boste pocutili kot da vas zasledujejo...".

Avstralci na stirih kolesih

Jerneja ze dlje casa spodbujam, da za blog prispeva tudi nekaj svojih vtisov iz Avstralije. Nastalo je prijetno mosko branje o avstralskih avtomobilih, ki pa bo najbrz zanimivo tudi za zensko publiko. Preden pa se zapeljemo v svet na stirih kolesih naj omenim se nekaj zanimivega kar se mi je zgodilo vceraj.

Ker zadnje dni precej ponocujem, sem bila vceraj zjutraj ob 9:45 se v postelji in precej trdno spala. Zbudilo me je zvonenje mobitela in precej hitro mi je bilo jasno, da me klice Nathalie, moja agentka, ki skrbi za to, da lahko freelancam v podjetjih, ki bi mi bila drugace precej nedostopna. Glede vez je najbrz povsod enako - skoraj nujno moras sem in tja poznati koga, ki ti lahko pomaga. Se posebno pa, ce si popolni zelenec na sceni. Nathalie je imela zanimivo "urgentno" prosnjo; da sem cez eno uro na drugem koncu Sydney-ja, na sedezu podjetja Publicis Mojo. Kjub temu, da je slo le za en dan dela (pomoc pri projektih), sem sprejela to priloznost, saj me seveda zanima kako drugacen je Publicis v Avstraliji.

Sedez podjetja se nahaja manj kot kilometer od Harbour Bridge-a, v samem jedru Sydney-ja (bom sla enkrat slikat). Tako kot vecina agencij kjer sem delala, je tudi Mojo v stari tovarni, ki pa je zelo okusno prilagojena agencijskemu delu. Agencija se razteza po dveh velikih etazah in na oko sklepam, da ima agencija vsaj 100-200 zaposlenih. Kreativa se deli na print in digital, delo pa poteka zelo organizirano in sprosceno. Ceprav sem skozi dan delala na 6-tih projektih, so poskrbeli, da sem vedno delala le eno stvar hkrati. Kar me je najbolj fasciniralo je agencija kot celota, njihovi svetli in kul delovni prostori, potek dela, organiziranost, natancnost, visoki standardi oblikovanja, busy art direktorji, free breakfast, tea in drinks, lastni lokal/lounge z barom in tam zaposleni natakar/barman, lastna restavracija in mail, ki ga dobis okoli 12tih z dnevnim menijem iz restavracije. Enostavno impresivno. Bilo je super biti nazaj v podjetju, ki ga imam rada in zopet delati na "domacih" brandih. Zvecer sem se z lepo izkusnjo happy vrnila domov. Zanimivo, kako poln presenenj je lahko vcasih na videz obicajen dan.

Zdaj pa k avtomobilom.



Pozdrav vsem. Dobil sem nalogo, da malo opisem tipicne avstralske avtomobile. Torej, kaj se tu vozi po cesti. Takole bom rekel... Priblizno 10% avtomobilov je evropskih, vendar so ti "svinjsko" dragi. Zadnjic sem videl oglas za rabljenega Peugeota 407 HDi (testno vozilo, verjetno kar dobro opremljen) in hocejo zanj okroglih 70.000 AUD (10 mio starih dobrih SIT, za tiste, ki ste se ze prevec navadli na evro, pa je to 42.000 EUR). Ce se vedno ne veste ali je to veliko ali ne vam lahko povem, da v Sloveniji najdrazji novi Peugeot 407 HDi stane le 36.000 EUR! V glavnem, zakaj bi sploh hotel kupiti dragega evropejca, ce tu dobis poceni japonce (Mazda, Nissan, Toyota,...). Za primerjavo; za denar, ki bi ga namenili za najbolj osnovni model Mazde 3 (1.6 motor) v Sloveniji, tukaj dobite Mazdo 3 z 2.0 motorjem, cruise control, litimi platisci, dodatnimi okenskimi airbagi in multifukcijskim volanom.

Torej, ce se vrnem nazaj na procente. Ce je 10% avtomobilov evropskih, potem bi rekel, da je 40% japoncev in pa 50% tistih tipicnih avstralskih avtomobilov. Torej, kaj je tipicni avstralski avtomobil? Imenuje se Holden in Ford, natancneje Holden Commodore ali Ford Falcon. Oba sta na voljo v dveh karoserijskih različicah: klasicni limuzinski in pa v obliki poltovornjaka, ki se mu v Avstraliji rece "Ute". Ute je zelo prakticen, saj lahko zadaj na kesoncek nalozis vse igrace, ki jih tukaj potrebujes (surf, kolesa, motorje,...).

Holden Commodore - Ute

Holden Commodore - limuzina

Najbolj nenavadna stvar pri avstralskih avtomobilih je nedvomno motor. Zanimivo je, da je omejitev na avtocestah le 110 km/h, vendar ko povprečnemu Avstralcu omenis, da si se ze peljal vec kot 150 km/h, te kar malo postrani pogleda. Kjub nizkim hitrostnim omejitvam (ki pa se jih tudi drzijo) pa so prepricani, da potrebujejo zelo velike in mocne motorje. Res je, da tu poleti nujno rabis klimo, Sydney pa je tudi precej hribovit in si zato ne mores privosciti, da bi na vsakem vzponu izklapljal klimo. Vendar to se ni zadosten izgovor za kubikaze avstralskih motorjev. Znamka Holden se lahko pohvali z najmanjsimi in najbolj varcnimi motorji. Njihov najmanjsi motor se imenuje ECOTEC, vendar oni s tem imenom zelo ocitno mislijo na nekaj popolnoma drugega kar poznamo v Evropi. Holdnov ECOTEC motor vsekakor pove veliko o ekoloski osvescenosti Avstralske avto industrije, saj ima ta motor 3.6 litrov prostornine, 250 konjskih moci in povprecno porabo 11,2 l/100km! Zadnji in najvecji motor v Holdnovi paleti je zverina s 6-timi litri prostornine, V8, 430-timi konjskimi mocmi in porabo 14.6 l/100km. Vse to, da bi se lahko peljali najvec 110km/h. Seveda s prizgano klimo.

Ford Falcon

Ford ni dosti boljsi, v marsicem prej slabsi. Najmanjsi motor, ki si ga lahko pri Fordu zamislite je 4.0L V6, srednji motor je 4.0L, V6, TURBO, ponudba motorjev pa se konca s 5.4L, V8. Aja, poraba teh motorjev je od 13.2 l/100km pa do 15.1 l/100km. In kaj potrebuje avto s tako velikim motorjem? Velik rezervar za gorivo, seveda. Za 116 litrov, če sem bolj natancen.

Kaj pa cene? Se se spomnite rabljenega Peugeota 407 za 70.000 AUD? No, za isti denar dobite novi Holden Clubsport R8, seveda z 6.0L motorjem, pa še skoraj 7.000 AUD vam ostane! Bo verjetno prav prislo za bencin* :)

Holden Clubsport R8

*Cena bencina: 0,75 EUR za 95-oktanski bencin.

....................................................................................................................................

TV OGLAS - RTA: NO ONE THINKS BIG OF YOU (za mlade voznike)
Tole je zanimiv oglas, ki ga je pred nekaj mesci lansirala RTA (Road and Traffic Authority) v upanju, da bo mlade voznike prisilila, da "malce ustavijo svoje konje". In ker so prejsnja leta isto sporocilo povedali na lep nacin, so tokrat ubrali drugacno taktiko in moske voznike "udarili tam kjer najbolj boli". Reklama je odlicna.

Slika, tisoc besed

Takole "izgledajo" moji sobotni sprehodi po Cronulli. Ugotavljam, da bi si lahko kupila malce boljsi, bolj profesionalni fotoaparat, s katerim bi lahko naredila se boljse fotografije. Nobena fotografija pa ne more nadomestiti slike, ki jo vidijo oci.

Vse fotografije na tem blogu so narejene s kompaktnim fotoaparatom Canon PowerShot A95 (5.0 mega pixels). Zanimajo me vase izkusnje z boljsimi modeli Canona in konkurencnimi znamkami. Pustite kaksen komentar o fotoaparatu, ki ga priporocate.