petek, 22. februar 2008

Happy Birthday!

....................................................................................................................................

DODANO: PETEK, 21. MAREC 2008
Moj konjicek je dobil novo lastnico. Zelim ji veliko uzitkov, jaz pa bom pocasi zacela sparat za novo ljubezen :)

....................................................................................................................................

Moj prvi... avto danes praznuje svoj 6. rojstni dan. In pocutim se prav zalostno, ker vem, da ga ne bom nikoli vec vozila. Po mojem odhodu v Avstralijo je ostal v druzini, vendar sedaj potrebuje novega lastnika, ki ga bo, upam, imel vsaj delno tako rad, kot sem ga jaz. Pred tocno 6-timi leti, na danasnji dan, sem ga prvic zapeljala iz avto salona in se v trenutku zaljubila v ta bel kup pleha na stirih kolesih. Bila sva nerazdruzljiva, eden drugemu v podporo v dobrem in slabem... in moram priznati, da me nikoli ni razocaral. Bil je moj prvi avto... in prvega nikoli ne pozabis. Skupaj sva prepotovala Slovenijo in lep kos Evrope in pravzaprav nikoli nisem sla na tisti zadnji "krog" ker bi bila locitev od njega enostavno prevec boleca.

torek, 5. februar 2008

Dvanajsti mesec

Januar je sel mimo v svetlobni hitrosti. Najbrz zato, ker sem imela glavne poletne pocitnice in sem skoraj 14 dni uzivala doma, vecinoma v druzbi morja in sonca (in seveda novega fotoaparata). Imela sem tudi nekaj dela z urejanjem formalnosti, povezanih s svojim studijem in najino novo studentsko vizo. Jernej je Decembra uspesno zakjucil svoj "degree" in stafeto predal meni. In medtem, ko je on ze posteno sit svojih studentskih let, se jaz pravzaprav veselim svojih. Nekateri pac stvari pocnemo obratno (najprej sluzba, potem faks), haha. Dejstvo, da leta 2000 nisem bila sprejeta na nobenega izmed treh izbranih faksov je gotovo najboljsa stvar, ki se mi je zgodila v zivljenju. Noben faks ti ne more dati tistega, kar se naucis v realni praksi, poleg tega pa sem si vedno zelela studirati v tujini. V cetrtek se bodo tako uresnicile se ene moje sanje. Program Master of Design (Digital Media) traja leto in pol in stane 18.000AUD (11.000EUR).



Januarja sem rahlo izgubljala zivce, ko sem iskala letalske karte do Slovenije. Zaradi svojega studija sem namrec popolnoma nefleksibilna glede daljse odsotnosti iz Avstralije. Do decembra 2008 lahko manjkam le koscek junija in dobro polovico julija. In ravno julija je seveda poletni "high season", pa se v Sydneyju bo "dan mladih" in pride papez, zato karte za "pot nazaj" mrzlicno pojenjajo... na koncu mi je ostalo bolj malo dobrih moznosti, predvsem pa so bile vse variante izjemno drage. Na koncu sem se sprijaznila s kartami za 2000EUR na osebo (Qantas+AirFrance). Selitev na drug konec sveta je vse prej kot poceni! :) Nikoli ne bom razumela zakaj so leti iz Evrope v Avstralijo 20-30% ceneje kot obratno. Se ena uganka tega cudnega sveta. Konec junija bom torej (po 18. mesecih) zopet stopila na slovenska tla. Prepricana sem, da se je v tem casu spremenilo vec stvari kot se trenutno zavedam! Pocasi sestavljam precej dolgo listo ljudi, ki jih moram videti. Najbolj se seveda veselim srecanja s starsi in bratom, ki po novem hodi z mojo porocno prico in dolgoletno prijateljico Arijano. Zelo cudno bo spet vsepovsod govoriti slovensko... in voziti po desni strani... in medtem, ko se mi bo vse zdelo drugacno, bom sama najbrz tista, ki se je najbolj spremenila.


Sipina kos, ki je vecja od moje japanke! :)

Eden izmed najbolj sokantnih prizorov, ki jih lahko dozivite v Avstraliji je gotovo 26.januar ali "Australia Day", ki je najvecji avstralski praznik. Ljudje postanejo popolnoma obsedeni z avstralsko zastavo in jo nosijo kar "kot edino oblacilo", medtem ko se manj obsedeni okicijo z avstralskimi majicami, kapami, klobuki, japankami in ostalimi avstralsko obarvanimi dodatki. Z Jernejem sva imela le avstralsko brisaco in sva bila prava izdajalca.


Praznovanje najvecjega praznika v nabito polnem parku v Cronulli


Ognjemeta je bilo zal zelo hitro konec. Organizatorji so ga po nekaj minutah prekinili zaradi "varnostnih razlogov".

Februar bo zanimiv mesec. Zacetek studija, mamin rojstni dan, jernejev rojstni dan ter seveda prva obletnica selitve v Sydney (isti dan kot jernejev rojstni dan, haha). Morava kupiti eno torto z 28-timi sveckami (Jernej) in eno veliko svecko (Sydney). Prebivalci Sydneyja se imenujejo "Sydneysiders" in niso povsem "stereotipni" avstralci. 35% mestnega prebivalstva predstavljajo imigranti, ki prihajajo iz prakticno vseh drzav sveta. Ogromno ljudi je mesanica dveh ras. Mesto je v manj kot 50. letih zraslo za vec kot 100% (z 2 na skoraj 4.3 milijona). Predvidevajo, da bi se prebivalstvo Sydneyja lahko povzpelo na 14 milijonov, ce bi prebivalstvo Avstralije znasalo 50 milijonov (trenutno jih ima okoli 21). Obstaja pa tudi teorija, da bo Melbourne "kmalu" najvecje mesto v Avstraliji.


Bo Melbourne najvecje mesto v Avstraliji?

Sydney je po vsej verjetnosti mesto z najlepso "geografsko lego" na svetu, s svojim naravnim zalivom, pescenimi plazami, klifi in gricastim karaterjem ti hitro zleze pod kozo, vendar postaja obcutno prevelik, predrag in prenaguzvan, sanje o svoji hisi pa so vse manj dostopne (povpr. cena za hiso je 200-300.000 EUR). Tu bova verjetno ostala se do konca mojega studija, potem pa se bova po vsej verjetnosti preselila v kaksno drugo mesto.

Moja anglescina kar lepo napreduje, Jernejeva pa tudi. Slovenci smo nasplosno znani po tem, da se hitro "aklimatiziramo" v tuje okolje. Najbrz zato, ker po kredite pogosto zavijemo v Avstrijo, po cevlje v Italijo, pocitnice pa polezavamo na Hrvaskem. Tujina je nas drugi dom. Seveda pa smo tudi manjsina, kamorkoli gremo. Do sedaj sem v Sydneyju nakjucno srecala le eno skupino slovencev (3), pogosto pa naletim na potomce slovencev, ki so se sem preselili pred priblizno 50 leti. Se dobro, da imam Jerneja, ki je edini clovek v Avstraliji s katerim govorim slovensko (obcasna izjema sta Lenti in Ales iz Melb.). V ponedeljek pogosto (v sluzbi) izustim kaksno slovensko, v petek pa doma kaksno anglesko. Zadnjic sem se sredi noci zbudila in zacela govoriti anglesko.


Redni obiskovalec mojega balkona

Od kar sem kupila nov fotic, se je nabralo veliko fotk in zato se vedno tezje odlocam katere dati na blog. Pa tudi v picasa album bolj redko dodajam nove. Fotkanje z Nikonovim SLR-om je popolnoma drugacno dozivetje kot ga je ponujala moja bivsa Canon kompaktna skatlica. Mimogrede, moj bivsi fotoaparat se je odlocil "da se ne gre vec" in je crknil. Moram ga odnesti na servis in ugotoviti ce se sploh splaca popravljati. Pomoje ga je "ubila" ljubosumnost, haha. Kot zanimivost tokrat prilagam skenirane clanke iz casnika MX, ki izhaja od pon-pet in je zastonj. Na voljo so skoraj v vseh CityRail postajah in ko se vracam iz sluzbe 80% ljudi bere MX. Za razliko od drugih casnikov je zasnovan tako, da ga v celoti preberes v 30 minutah (na poti domov), clanki pa so napisani zelo "po domace" in pokrivajo predvsem lokalne dnevne novicke in zanimivosti. Uzivajte v branju!

Apostles to rise and fall
The Goldie's a winner
Ad (simpaticen oglas)
...get Smart
Chaos on the rails
More Kiwis move to Oz
Happier blokes work less
More Kiwis land in Oz
Friends in space
Another weekend at office
Longer life, it figures
Suburb dwellers seek inner lease
Marshalling for the arts
Working on raising kids
Warning on pet presents
"Take That!" (simpaticen bozicni sms)
Street-smart art required
Home in on costs
Top dollar for Oz wine
Test Switch
Driving Rain