Flight QF5: Cancelled

Ura je 9pm in midva nisva tam, kjer bi morala biti - v Singapurju. Namesto tega se odpravljava spat, doma v Cronulli. Pa pojdimo od zacetka.

Po dveh urah spanja, naju je danes zjutraj Emeil odpeljal na letalisce. Poleg tega, da smo bili mrtvo utrujeni in da smo vozili s pocenimi gumami, je voznja na letalisce potekala precej tekoce - v primerjavi s preostankom dneva. Ob enih popoldne sva se koncno poslovila od Emeila in pristala v cakalnici, Gate 24, flight Sydney-Singapore.

Ura je bila skoraj tri popoldne in najin let se ni bil na listi. Takrat sem vedela, da je nekaj posteno narobe. Kmalu sva sokirana ugotovila, da je let prestavljen na sedmo zvecer, kar je pomenilo, da bova zamudila letalo Singapore-Paris in posledicno tudi Paris-Ljubljana. Ampak dan je kmalu postal se lepsi, ko so nama ob sestih sporocili, da "danes ne bomo sli nikamor". Z vljudnim in razumevajocim opravicilom so nama v roko vrgli posebne "voucherje" za taksi in naju prosili, da sreco poiskusiva znova jutri.





Pred nekaj dnevi so me prijatelji opozorili na stavko vzdrzevalcev letal druzbe Qantas, vendar sem takrat optimisticno verjela, da bo najino potovanje potekalo tekoce saj sva karte v celoti bookirala preko druzbe Air France. Pa tudi poceni niso bile! Vendar Air France svoje polete iz Azije deli z druzbo Qantas, the spirit of Australia. Danasnji "Spirit" je bil bolj v K.

Po celem dnevu na letaliscu, sva se torej znasla nazaj na oddelku "Arrivals", ki ga krasijo veliki napisi "Welcome Home! Welcome to Sydney". K sreci so nama dovolili preskociti "karanteno", v najin passport pa so dopisali "Did not depart".

Zjutraj ob 6am bova zopet na letaliscu... in ce bo vse po sreci bova ob pol devetih poletela proti Singapurju. Za enkrat se ne veva kako bodo pre-bookirali najine ostale lete, vendar bova po vsej verjetnosti letela preko Frankfurta. Zjutraj naj naju bi na letaliscu cakal popolen re-booking do Ljubljane.

Toliko o mojem prvem (in tezko pricakovanem) poletu z druzbo Qantas, The Spirit of Australia.

5am

WOW. Hvala za vse komentarje! Ura je 5 zjutraj, jaz pa se vedno veselo pokonci; montiram filmcke, urejam se zadnje malenkosti... Danes zvecer smo bili kar posteno v akciji. Vecer se je zacel z vecerjo, v starem delu mesta (The Rocks), koncal pa v Opera Baru, kjer smo vec ur zmrzovali zunaj, s hladno pijaco v rokah ter ledenim vetrom v laseh. Ce torej odmislim antarkticni veter, potem lahko recem, da smo uzivali ob najlepsem razgledu v mestu.





Plan je bil ponocevati celo noc in se potem nekako prikjuciti EU time-zonu... Vendar je moske hitro zmanjkalo, itak. Zadnji je spancu podlegel ze ob pol stirih! Zase upam, da bom spanje uspela aktivirati na letalu, vendar sem precej skepticna, saj zadnjic nisem niti zatisnila ocesa in sem prispela na cilj kot zombi, po priblizno 72. urah brez spanja. No, vendar sem tokrat bolje oborozena za pot, s preverjeno efektivnimi uspavalnimi tableti in udobnimi oblacili.

Toliko za danes. Pocasi se tudi jaz odpravljam v dezelo sanj, cez 10ur pa v dezelo na drug konec sveta.

16-ti mesec downunder

Ze dolgo nisem nicesar napisala. Predolgo. Zanima me, ce sploh se kdo spremlja tole moje pisanje? Opazila sem, da so komentarji vse bolj redek pojav, kar me gotovo ne motivira k pisanju. Skratka, odlocila sem se, da vseeno nadaljujem s pisanjem, saj je navsezadnje blog - osebni dnevnik in vcasih se zalotim, da berem stare vnose in prijetno vzdihujem ob spominih. Ah. Skratka. Cas hitro tece... Cez manj kot dva tedna bova zapolnila 16-ti mesec zivljenja v Avstraliji. Zveni veliko in malo hkrati.


Prvi nocni photoshoot mesta z Nikonom *brez stojala*. (Hvala Petru za bodoce darilo za rojstni dan, hehe).


Operna hisa ponoci izgleda bolje kot podnevi.


Posnetek iz 36. nadstropja Shangri-La hotela (bar Blu Horizon). Moram priznati, da je bilo precej vrtoglavo, vendar tudi cudovito. Izjemen pogled na Sydney!

Le se tri tedne naju loci do pristanka v Ljubljani. Prvic v zivljenju bom preletela pol sveta, da bi pocitnice prezivela v svoji stari sobi. Sobi, ki je bila le 4 leta nazaj moj mikro svet, center ustvarjanja, predvsem pa koticek sveta z imenom dom. Dom je cudna stvar. Ze od nekdaj sem verjela, da je dom, tam kjer si ga ustvaris... In ce si velik ljubitelj sprememb in novega... potem se hitro znajdes na drugem koncu sveta, med novimi ljudmi in novim jezikom. Ko pomislim na dom, pomislim na Avstralijo. Ceprav ima svoje slabosti, sem tako slepo zaljubljena, da jih zlahka spregledam. In kaj mi je najbolj vsec? To, da je prav vse drugace. In seveda to, da sem lahko sama s seboj, kadarkoli si to zazelim. Obozujem sprehode po prazni pesceni plazi ali sedenje v parku, kjer lahko opazujem lomljenje valov, jadranje galebov in vriskanje kakadujev, kokabur in ostalih lokalnih zanimivosti. In ko se najem samote in narave, jo lahko mahnem v mesto, v urban svet kulture in druzenja.

Tole je video, ki sem ga posnela s svojim novim telefonom - Sony Ericsson W910i. Nastal je eno cudovito dopoldne, dober mesec nazaj. To je Cronulla, juzni suburb Sydneyja, kamor sva se preselila tocno eno leto nazaj.



Ta vikend je bil precej pester. V petek sva si privoscila romanticno vecerjo v Italijanski restavraciji v starem predelu mesta "The Rocks", nato pa pristala v nekem izjemno kul klubu (Ivy Bar) v centru mesta, kjer sva prezivela nekaj zabavnh ur v druzbi jernejeve sodelavke in njenih norih prijateljic. Nad klubom sem bila precej prijetno presenecena, saj se nahaja v atriju vecje stavbe v samem centru mesta. Glavni prostor krasi drevo z nekaksnimi lampinjoni, in krozno stopnisce, ki te pripelje v nadstropje z balkoni, ki imajo razgled na glavni prostor spodaj. Zadeva je ogromna. Nastela sem vsaj stiri velike bare. Najboljsa stvar od vsega pa je svezi zrak in zvezdnato nebo. Ker je sredisce kluba v odprtem atriju, strehe ni. Zanima me, kako zadeva izgleda takrat, ko dezuje. Hehe. No, karkorkoli ze. Bilo je super. Kjub bizarni glasbi, ampak na to smo se pocasi ze navadili. Avstralci imajo namrec neverjetno radi stare hite? Mislim, da sem slisala komad "Return of the Mac", ki je bil hit leta 1996. Med drugim seveda tudi kup nikoli slisanih pesmi in raznih lokalnih hitov.

V soboto sva spoznala slovensko druzino, ki zivi v mestu Adelaide (South Australia). Razdalja med Syd in Ade je 1200km, vendar jih to ni ustavilo, da bi s sinom in hcerko obiskali drzavno tekmovanje v Judu. Moram priznati, da se nikoli nisem bila na Judo tekmovanju in da je bilo presenetljivo zanimivo. Predvsem zato, ker so tekmovale Avstralske drzave, med seboj. In ceprav bi z Jernejem morala navijati za NSW (New South Wales), sva pesti drzala za tekmovalce SA (South Australia). Prvic po dolgem casu sva se z nekom pogovarjala slovensko in bilo je precej cudno, za obe strani. Po nekaj urah smo se poslovili v upanju, da se naslednjic vidimo v Adelaidu, ki je eno izmed vecjih mest, ki jih se nisva imela priloznost spoznati. S srecanja s slovenci sva se nato odpravila na BBQ k Scottu in ostali druzbi, kjer smo se posteno nabasali z mesom. Po solidni vecerji smo se vrgli na ogromen kavc (kar 7 nas je bilo prijetno namescenih gor), in skoraj zaspali med gledanjem grozljivke. Pozabila sem omeniti tudi, da so se vsi moski natankali piva (med peko mesa na zaru) in so nato zabavali ostalo polovico druzbe (trezne zenske) s svojimi cudnimi salami, ki jih razumejo le moski. No, ampak smesno je bilo vseeno. En model je na koncu lovil ribe s palico kar v dnevni sobi in nam zakrival pogled na tv.

Danasnji dan je potekal precej leno. Jernej je bil izjemoma v sluzbi, jaz pa sem veselo likala in lenarila cel dan, namesto, da bi delala domace naloge za faks. Do konca semestra me locita le se dva "assignmenta" - juhu. Za en assignment porabim povprecno nekje okoli 10 ur, za zadnjega pa sem ene 30. Za enkrat mi gre z ocenami odlicno. Vse kaze, da bom imela "HD" povprecje, kar je seveda najvisja ocena.

Jutri imamo k sreci (spet) praznik. Teh kar ne zmanjka, tu. Zopet tisti smesen kraljicin rojstni dan, medtem, ko ga ima v resnici aprila. Ampak glavno, da imamo vsak mesec kak praznik. Jaz se ne pritozujem! Jutri bom najbrz dopoldan prezivela precej delavno, popolne pa greva na obisk k Emeilu, s katerim se zelo dobro razumeva. Emeil naju bo cez tri tedne peljal na letalisce in nama "cuval" stanovanje, medtem, ko naju ne bo. Pozabila sem napisati, da ce tole bere kdo, ki bo v casu najine odsotnosti rabil prenocisce v Sydneyju, bi se naceloma lahko zmenili, da se izkoristi najino prazno stanovanje. Tu je trenutno zima, ki se od poletja razlikuje predvsem po temperaturi vetra. Pozimi namrec piha mrzel veter in kar je najbolj fascinantno je to, da piha z Antarktike.

Tole je sveze zmontirani posnetek Earth Hour 2007. Trenutno zelo aktivno montiram filmcke od lanskega leta, ki so se izgubili na jernejevem racunalniku. Enjoy!

Ce je se kaksno zivljenje na drugi strani, napisite kak komentar.