ponedeljek, 22. junij 2009

Zajtrkovno bloganje

Ura je 7am in jaz bi komot se dremala pod toplo odejo... z Moejem ob nogah. Ampak potem spet ne bi nic napisala na blog ker bi imela cez dan prevec drugih opravil. Tole je verjetno se zadnji vpis pred odhodom v Slovenijo. Odhajava v sredo, cez dober teden. Prejsnji vikend sva dala cez se eno hekticno selitev!




Zasluzen pocitek ob iMacu s Chai Latte in bag of cookies...

Stvari je vedno vec... in zato vsaka selitev poteka dlje! Tokrat sem bila precej tecna, ker je bilo ogromno pakiranja ter logistike (pakiranje za Slovenijo, zacasni dom in skladisce) - potem pa me je Jernej se jezil ker ni hotel zascititi pohistva (po mojih standardih) lol - ampak sedaj je to za nama, stvari so zopet v najeti "garazi" (storage space), meni pa se ze zdi, da sva se selila prejsnji mesec, ne prejsnji teden... Slabe stvari kar hitro pozabim. V zivljenju se zadnje case bolj osredotocam na pozitivne stvari - vse kar imam, ne cesar nimam. Mogoce zato tudi premalo napisem o "slabih" stvareh v Avstraliji... Ampak po pravici povedano se sedaj prav nicesar ne spomnim kar bi me vrglo iz tira. Naj premislim...

Ta teden so mi Kseleki povedali, da se aprila vracajo v Slovenijo. No, to je vsekakor slaba novica, ker so simpaticna druzina in bi rada videla kako punce odrascajo... in postajajo vse boljse v anglescini - ze sedaj govorijo odlicno! Aussie accent and all. In Ema je ravno naredila svoje prve korake! Ampak njihovo odlocitev povsem razumem... navsezadnje so prisli le za dolocen cas, v Sloveniji imajo hiso, Mateji ne priznajo izobrazbe tu in ce bi zelela delat full-time bi punce rabile placano popoldansko varstvo - kar je v Avstraliji izjemno drago. Mame s tremi otroci tu ponavadi sploh ne delajo - ker se preprosto povedano ne splaca. Ce si doma ti drzava daje socialno, kar je vec kot bi ti ostalo od place ce bi placeval trem otrokom popoldansko varstvo. Nek kompromis bi bil delati polovicni delovni cas in biti doma ko punce pridejo iz sole ampak trenutno je "job market" precej slab in ljudje brez lokalnih izkusenj nimajo dosti moznosti. Pomoje tezko zacnes spet od nule v poznih tridesetih, to je treba dat skozi cimprej, po moznosti v zgodnjih dvajsetih, ko v bistvu niti nimas veliko za izgubiti. Skratka, zal mi je da nacrtujejo vrnitev... vendar bom prezivela. Taksno je pac zivljenje.

Sedaj se v svoje maticne drzave vraca kar precej migrantov - casi so slabi in ce nisi zelo iznajdljiv in vztrajen je ziher boljse tam kjer imas druzino, prijatelje in poznanstva. Se posebno tezko je novim migrantom, ki se nimajo stalnih viz. Te sedaj podarjajo zelo omejeno, ker je delovni trg ze sedaj prenasicen z ljudmi brez sluzbe. Sli so celo tako dalec da ponovno preverjajo podatke vsakega stalnega rezidenta in iscejo napake ali lazi v vlogah. Ce ugotovijo, da si vizo pridobil na neiskren nacin in ne delas v stroki ki si jo navedel, ti bodo celo razveljavili vizo. Zelo ranljivi so tudi studentje, ki vedno tezje dobijo sluzbo in vizo za stalno bivanje. Pred kaksnim letom je bilo to veliko lazje, sedaj pa tudi Emeilu ne kaze dobro glede stalne vize, pa je tu ze tri leta in ima narejen Masters!

No, jaz bom tudi kmalu imela svoj Masters Degree. Komaj cakam da ga dodam na svoj CV. Sem kar ponosna nase, ker sem imela zelo dobre ocene in bom mogoce koncala z najboljsim povprecjem v generaciji. Moram priznati, da je bilo precej zabavno studirat v anglescini - to je nekaj kar sem si vedno zelela. Sicer je bilo tudi precej zoprno posledicno pustiti sluzbo (ker nisem zmogla studija in sluzbe hkrati) ampak to bo kmalu za mano in se bom spet lahko posvetila svoji najljubsi aktivnosti - delu in sluzenju denarja!



Ne vem ce sem ze kdaj pisala o Toastmasters. Ze vec kot leto dni hodim v nekaksen "govorniski" klub, kjer se ucis javnega govornistva. Za enkrat mi gre kar dobro! Pridobila sem ze vse glavne dnevne nazive - najboljsi govor, najboljse ocenjevanje, najboljsa naloga... itd. Bila pa sem tudi predlagana in izvoljena za bolj resno pozicijo znotraj kluba in sicer Vice President of Public Relations. Toastmasters je super vaja za bogatenje angleskega besednega zaklada, spoznavanje novih ljudi in obicajev... pogleg tega pa v govorih slisis toliko dobrih zgodb! V tem svojem "delovnem" hobiju vedno bolj uzivam (ceprav sem si pred dvema tednoma spekla roko s cajem na odmoru in se mi se vedno pozna brazgotina).



Sharkies club kjer se dobivamo s Toastmasterji

Zadnji vikend v Avstraliji (pred odhodom v Slovenijo) bo nekaj posebnega... Nameravamo iti namrec na sneg! Ja, lol. Sicer se bomo morali peljati 5 ur v eno smer, da se bomo kepali ampak ziher bo zabavno! V petek pa bom sla mogoce z Jernejem sluzbeno v Canberro... poslusat sejo v parlament, medtem ko bo Jernej sedel na dolgocasnem sestanku pri stranki. Ja, sedeti v parlamentu med zasedanjem je pravzaprav pravo dozivetje, in seje so javne tako da lahko prides poslusat (zgoraj je posebna tribuna za gledalce). V Avstraliji je tudi politika neke vrste sport!



Cronulla v zahodnem soncu!

Zadnjih nekaj vikendov sva sla z Jernejem v ogromni Royal National Park! WOW. Najprej pol ure hodis cez "bush" in skaces cez potoke, potem pa se pred teboj odpre cudovit razgled na cliffe (pecine?)... in ker nama je bilo tako vsec tam, sva sla kar 3 vikende zapored; prvic sama (brez fotica), drugic z Kseleki, tretjic z Emeilom!









Toliko za enkrat. Pojedla sem svoj zajtrk (cokolino - hvala Mateja!) in popila svoj jutranji caj, sedaj pa se moram pocasi lotiti dela za faks - v petek imam oddajo! Ta teden imam preprosto misijo: zakjucit svoj studij, spakirat kovcke, gledat Transformers 2 (mogoce v IMAXu), se najest sushija, it na sneg cez vikend - in ne fasat prasicje gripe. Upam, da mi vse to rata in da bom v sredo zadovoljno grizla krekerje na letalu. Se vidimo!


V pripravi Sushija sva ze prava strokovnjaka!