Graduation

V sredo sem imela "graduation" in s tem uradni konec studija na Raffles College of Design and Commerce! Podelitev je bila kratka in dolgocasna... ampak stvari so postale malo bolj zanimive, ko so mi v roko porinili kuverto z Masters Degreejem. Ze od kar pomnim sem si zelela imeti "Master of Design" naziv! Halje so bile smesne in neudobne, moja mi je bila prevelika, ker mi je skoz padala dol... kapa pa premajhna, ker me je vse tiscalo... Verjetno bi morala malce vec casa preziveti v preoblacilnici, kjer si lahko izbiral med razlicnimi velikostmi... ampak po celi vecnosti cakanja v vrsti sem enostavno odkorakala ven s prvo haljo, ki je padla name!





Po uradnem delu smo sli z Jernejem in Emeilom na odlicno tajsko vecerjo v Kirribilli in nato pristali v domacem Jacuzziju. Emeil se je prejsnji teden preselil v Mirando in sedaj zivi v najinem bivsem bloku, le 2km stran!




Evo se ena slikca iz najinega gnezda. More to come.

"Med narekovaji..."

Pred tremi tedni sva se preselila v najin novi domek in stene postajajo vedno bolj pisane in prijetne za pogledat... Zal pa mi je crknila foto kartica in sedaj cakam na "replacement" ker ima kartica k sreci "life-warranty". Za tiste ki imate Transcend kartice in Mac OS Leopard - bodite previdni kajti en simple "eject" lahko unici vaso kartico za vedno. Odnesla sem jo celo na "data recovery" ampak mi tudi tam niso mogli pomagat. Tako sem izgubila priblizno 20 slik... nekaj lepih "before" fotk stanovanja v originalnem stanju ter fotke kakaduja, ki naju je prisel pozdravit na balkon! Moram priznati, da sem kar malce "upset" - se posebno zato, ker je bil to prvi kakadu, ki se me ni bal in sem ga videla cisto od blizu - tako blizu, da bi se ga lahko dotaknila. Ampak, ko vidis njegov kljun te vse skupaj mine! Kakadu zna zelo dobro ugristi in ceprav je bolnica za vogalom se bojim, da bi morala kakaduja najprej ujeti, mu iz gobca vzeti svoj prst in sele nato it sivat v bolnico - kar pa seveda res ni moja skrita zelja!


Najine pisane stene in Ikejino pohistvo...

Zadnje tedne je noro lepo vreme - ceprav je se zima. Prejsnji vikend sva sla v Cronullo na lusten "Kite Festival" kjer so spuscali zmaje. Se nikoli nisem videla toliko avtomobilov v Cronulli! Parkirna mesta so bila prava redkost! Zal pa moj stari fotic ni znal ujeti "atmosphere" tega cudovitega dneva (sedaj imam ocitno malce visji fotografski standard?) - ampak boljse nekaj kot nic! Tukaj je nekaj fotk.






V sredo imam "graduation" in ze komaj cakam! Se vedno ne vem ali sem koncala s "High Distinction Average" ampak mislim, da sem. V vsakem primeru je moje povprecje vec kot impresivno, kakor tudi moja zadnja naloga (da se malo pohvalim). Predvsem pa se veselim, da je studija koncno konec! Sedeti v razredu res ne spada med moje najljubse aktivnosti.



Pred nekaj tedni sem na sredinem Toastmasters "meetingu"prejela nagrado "Best Beginner Award" ki bi jo mogla dobiti na "Annual Dinner at Sharks Club" vendar sem bila ravno takrat v Sloveniji. Nagrada je bila popolno presenecenje in sem bila zelo vesela! Danes pa sem se udelezila "District 70 Club Officers Training"-a v Bankstown-u kot "Vice President of PR" mojega kluba. Bilo je zelo impresivno in sedaj sem se bolj zmotivirana, da postanem boljsi "Toastmaster" in "Club Officer". Cronulla Toastmasters Club ima najvisji rank in je "President's Distinguished Club", ki ga obrzi le z vsakoletnimi dosezki.

Ta teden sem bila bolna, kar se mi zgodi zelo redko, in se vedno ne morem jest... Ampak zdejle mi ze nekaj kruli v zelodcu tako da grem pogledat kaj pravi gospod hladilnik. "More news next time! Cheers!"


Zelo cudno nebo - najin blok.

Tja in nazaj

V Slovenijo sva priletela le za dobrih 10 dni, ki pa so izjemno hitro minili. Vsak dan sem imela kaksen obisk, pijaco, kosilo, piknik... tako, da je bilo kar pestro! In ker sva sedaj navajena na velike razdalje, nama je bila voznja do Portoroza, Maribora in Celja kot vsakodnevna voznja po Sydneyju (ki je velik kot pol Slovenije). Bratova poroka je bila cudovita in nanjo mi bodo ostali res lepi spomini. Predvsem pa je bilo lepo en dan v celoti preziveti s starsi, Arijano in Primozem.





Na poti nazaj (na juzno poloblo) sva se za 8 ur ustavila v Singapurju, ki naju je prav prijetno presenetil! To je bil pravzaprav moj prvi pravi postanek v Aziji - prej sem videla le letalisca! Tokrat pa sva imela ravno dovolj casa za en express ogled mesta. Na letaliscu sva skocila na ultra fensi in cist vlak, ki naju je zapeljal (z lepim razgledom) do centra mesta, kjer sva si privoscila odlicno ulicno vecerjo ter sprehod ob obali. Singapur je cisto drugacen, kot sem si predstavljala - cist, varen in poceni! Nekdo mi je na letalu omenil, da velja za najbolj cisto mesto na svetu! Sodec po sijocih (in dolgih!) vlakih ter brezmadeznih ulicah si ta naziv vsekakor zasluzi!





Najbolj pa me je verjetno presenetila Singapurska klima! Ob 8h zvecer je bilo vsaj 30 stopinj! Za trenutek sem pozabila, da smo tocno na ekvatorju! Mene vrocina v bistvu sploh ni motila (prav pasala mi je) saj sva imela v Sloveniji vecinoma slabo vreme, v Avstraliji pa naju je cakala zima. No, ampak podnevi pa ne bi rada prevec hodila okoli, saj sklepam, da se temperature povzpnejo nad 40+. Preden sva se odpravila v mesto sva v aklimatiziranem letaliscu povprasala koliko je danes stopinj in so nama prijazno odgovorili, da je danes "SAMO" 35 stopinj. Ha, ampak ljudje so se tam zelo uspesno prilagodili tem razmeram, saj so v srediscu mesta vse vecje stavbe med seboj povezane s hodniki, podhodi in shopping centri. Pod zemljo so tudi vlak postaje in restavracije! Skratka, jaz sem bila kar impresionirana nad tem simpaticnim in cistim mestom. Najbolj pa so me osrecili dvojezicni napisi (anglescina, malajscina?) ki so resnicno olajsali najin kratek obisk, saj nama je bilo takoj vse jasno. Ljudje so izredno prijazni in tekoce govorijo anglesko, tako da sva se pocutila kot doma!