sobota, 12. junij 2010

En za nazaj...

Ojojoj. Kam gre cas? Sploh mi ni jasno. Toliko casa ze nisem nic novega napisala, da sem ze pozabila svoj blog password! Skratka, tole bo en "belated update" za nazaj...

Mislim, da sem uradno (spet) nehala iskati sluzbo, ker sem ugotovila, da je v bistvu ne rabim. Kar naenkrat se je z neba usulo ogromno dela (sp), pa se recruitment agenti klicejo kot zmesani! V zadnje pol leta sem "freelancala" v sestih firmah (v bistvu sem ze nehala stet), in glede na to da imam rada spremembe mi to veliko bolj odgovarja kot hoditi v isto sluzbo vsak dan. V bistvu si tega sploh vec ne znam predstavljati. Feelance delo je kar dobro placano (in mislim, da vedno bolje), pa se ogromno svobode imas, in to je ravno tisto kar trenutno rabim. Res ni lepsega kot delat doma (po lastnem urniku), z mackom v narocju (ali na tipkovnici) in si sam kuhati kosila. Vsake par tednov pa to "rutino" zamenjam z delom "na terenu". Life is good.


Moj moj Moe :)

Drugace pa sem aprila skoraj zamenjala svojo svobodo za stalno sluzbo. Prvic sem sla tja z vlakom... in hodila po sumljivih ulicah Marrickville-a, in se sprasevala kaj zaboga pocnem v tej "luknji". Delavnica za delavnico, skladisca... in nato nekaj hisk, seveda z grafiti. Tu pozvonim na zvonec in nato stopim v cisto drug svet! Dva nadstropja super kul pisarniskih prostorov, vsaka soba je drugacna, cudovito pohistvo, perfektno izkorisceni koticki... razlicne sejne sobice, vsaka v drugem stilu, pingpong, klavir, terasa s sonckom in jumbo letali nad glavo, dve izjemno lepi kuhinji... res impresivno! V tako zanimivih (in prijetnih) poslovnih prostorih se nisem bila - resnicno sem se pocutila kot da sem stopila v eno zelo kul stanovanje - in delo tam je bilo enako kul - dobri projekti, kratki roki, sposobni designerji. Prvic od kar zivim v Avstraliji sem se v sluzbo vozila vsa vesela - ker sem sla koncno enkrat z avtom (ker se je v tisti luknji dalo zastonj parkirat)... Bilo je fenomenalno, ceprav nisem bila prepricana ali bo avto se vedno imel gume gor, ko bom sla domov! Haha. Upala sem, da mi bodo mogoce ponudili stalno mesto, pa se to zal ni zgodilo. Skoda, vendar po drugi strani res ni skoda, da mi ni treba vstajati ob 6h zjutraj, lol.



Hokej je super! Koncno imam vso nujno opremo in sedaj zgledam kot pravi gladiator. Drsat z vsemi temi scitniki je veliko tezje kot brez, vendar se pocutis precej bolj varno. Sicer pa sem se ze skoraj navadila... in mogoce kmalu sploh ne bom vec opazila, da nosim najvecje hlace na svetu... in to cez popek! (To se ze zelo dolgo ni zgodilo). Haha. Kak teden nazaj sem sla tudi na eno AIHL (Australian Ice Hockey League) tekmo in sem prav uzivala (ceprav sem skoraj zmrznila na tribuni). Hokej je uradno postal moj najljubsi sport, takoj za bordanjem. In ne glede na to kako busy je moje zivljenje in koliko papirjev je na mizi, vedno najdem cas zanj - drsam prakticno vsak teden, 1x, 2x ali 3x. Zal moram hokej ob sredah usklajevati se s Toastmasters veceri... ki niso tako zabavni kot hokej, so pa zelo poucni - in jaz sem vedno odprta za nove podvige.


Sydney Liverpool Ice Dogs : Gold Coast Blue Tongues









Not bad, not bad... Tkole pa mi igramo :-) Haha...



Ja, moram nekoga zadolzit, da me slika na ledu. Nimam cisto nobene fotke - tko je to, ko si skoz za fotoaparatom.



Skoraj sem pozabila! Moram se pohvalit se z objavo clanka (o meni!) v Sydney Morning Heraldu (17-4-2010) v prilogi Spectrum. To je ze drugic, da sem v Avstralskem casopisu. Prvic sem bila v lokalnem casopisu Leader v povezavi s Toastmasters.

Sydney Morning Herald, Priloga Spectrum
The Leader, Sutherland Shire and St. George


Nova barska mizica v kuhinji

Ja, moram objavit se par fotk mojega srcka. Enostavno si ne morem pomagat. Kaj vec o mojem lajfu naslednjic.