sobota, 31. marec 2007

Osnove avstralskega slenga

Sydney je mesto, kjer je najmanj v ljudi rojenih v Avstraliji (vsaj 30%, vkjucno z nama), kar pomeni, da boste z osnovno anglescino skoraj povsod normalno shajali, saj ljudje ne pricakujejo brezhibnega znanja jezika. Z drugimi besedami - Sydney je mesto tujcev in migrantov in velikokrat boste srecali cloveka, ki komaj zna anglesko. Kar seveda meni ni jasno, saj ponavadi ti ljudje tu zivijo ze desetletja, gledajo avstralsko televizijo, poslusajo radio... in se vedno ne znajo osnovnih besed. Skratka, precej nedojemljivo zame. Kakorkoli ze, Avstralci ze po vasi prvi besedi vedo ali si iz kontinentalne Evrope, Amerike, Anglije... Njihov naglas je brezhibno unikaten in ga je res tezko osvojiti. Ali bom kdaj osvojila vse njihove fraze je nemogoce predvideti (vendar mislim, da bom), zagotovo pa ne bom se eden tisti migrantov, ki se niti malce ne potrudijo za boljso prilagoditev temu cudovitemu okolju in ljudem. V tem prispevku bom napisala manjsi osnovni slovarcek, ki vam bo prisel zelo prav ob obisku Avstralije, predvsem pa vas bo (pomoje) nasmejal! Vasa se tako popolna britanska ali ameriska anglescina vam tu vcasih prav nic ne bo koristila.

G'Day Mate = Veseli me, da sva se spoznala
Bloody Oath = Da, to je res
I'm Pissed = Pijan sem
Fair Dinkum = Govorim resnico
Bugger Off = Pojdi stran
Owarya = Mislim, da si v redu
Dingbat = Obnanas se cudno
Boofhead = Spet se delas norca
Pigs Bum = Ne prodajaj mi "buc" !
Stunned Mullet = Ne morem verjeti
See ya this Arvo = Vidimo se danes popoldne
See ya later = Nasvidenje (do naslednjic ali nikoli)
Get a frenchie = Kupi kondom
I'm off to Hollies = Grem na pocitnice
Freebie Prezzie = Zastonj darilo
He's a sandwich short of a picnic = On je neumen
I feel like a grease spot = Vroce mi je in prepoten sem
Rug up = Obleci se toplo
What a stinker = Kako vroc dan!
This book is a boomerang = Vrni knjigo, ko jo preberes
Eh, have a geezer at that = Poglej tisto
She's a good sport = Ona je fajn oseba
What a wombat/alf/goose/rabbit = Kaksen idiot
Get some poison in tinnies = Pojdi po alkoholno pijaco v piksni

Toliko za danes.

torek, 27. marec 2007

V Melbourne in nazaj

Ta vikend sva naredila nekaj precej nenavadnega. Vikend sva prezivela v drugem najvecjem mestu Avstralije - Melbournu, ki je od Sydney-ja oddaljeno priblizno 1000km. Najvecje Avstralsko mesto je trenutno Sydney, vcasih pa je bil Melbourne veliko vecji in bolj pomemben. Pravijo, da bo Melbourne kmalu spet postal najvecje mesto v Avstraliji. Kakorkoli ze, obe mesti sta cudoviti in sama se tezko odlocim katero mi je ljubse. Vendar pa niti Sydney niti Melbourne nista glavni mesti Avstralije! Velikokrat namrec slisim, da ljudje mislijo da je Sydney prestolnica Avstralije? Ker je bilo tekmovanje za naziv prestolnice med dvema velemestoma tako vroce, so se Avstralci odlocili zgraditi popolnoma novo mesto, ki se nahaja nekje med njima. Novo prestolnico so poimenovali Canberra (v jeziku lokalnih aboriginov ta beseda pomeni "meeting place" ali "mesto, kjer se dobimo"). Canberra je bila zgrajena z jasnim namenom, Melbourne in Sydney pa sta ostala "praznih rok". Podobno kot bitka Ljubljana-Maribor se Sydney in Melbourne se danes primerjata, tekmujeta in sovrazita.

Najina pot na karti Avstralije

V Melbourne sva se odpravila z namenom obiskati dva najina prijatelja (Lentija in Alesa) in bolje spoznati ogromni Melbourne. To je eno tistih mest v katerem lahko zivis celo zivljenje in ga nikoli povsem ne razisces. Iz Sydney-ja sva se odpravila v petek ob 5h zjutraj in jo mahnila po najkrajsi poti do Melbourna (909km). Voznja je bila precej nezahtevna (ce seveda znate voziti po levi, kar nama gre sedaj ze kar dobro od rok). Vozila sva cez zelo suh, ruralni predel, precej skozi notranjost drzave. Vecino poti sva se ukvarjala s skripanjem v prtljazniku, zaradi cesar sva se ustavila vsaj 10x. Po priblizno desetem poskusu je Jerneju stvar uspelo uspesno odpraviti!

Na poti v Melbourne







Ettamogah pub

Edino kar je bilo zanimivega na poti je znani Ettamogah pub, kjer sva pojedla tipicno Avstralsko kosilo (baje). Njihove znamenite jedi so popoln mix Angleske in Ameriske prehranjevalne kulture. Skratka, junk-food. Jedi na zaru, sendvici, hamburgerji, pomfri, fish&chips in solate z mastnimi prelivi in slanino! Ughhh.. Raje preskocite Avstralsko kosilo in si privoscite kaj bolj zdravega. Za naju je bilo tokrat prepozno.

Bela Toyota in Rural Australia

Pot v Melbourne je bila drugace zelo "ravna" in nezanimiva. Zadnjih 200km do Melbourna sem jaz kar prespala, Jernej pa je opazoval kravice, polja in bele "pickup" Toyote, ki so najbolj pogosti "ruralni" Avstralski avto.

Medtem je bilo v Melbournu precej kaoticno. Ta dan se je zgodila vecja nesreca v enem izmed tunelov, kjer se je nesrecno zaletelo vec tovornjakov in osebnih vozil. V tunelu je nato zagorelo, vendar je takojsnje ukrepanje pristojnih organov preprecilo se vec nesrecnih izidov. Kjub temu je nesreca ubila 3 ljudi, enega izmed njih je poznala cela Avstralija saj je bil znani kolesar in dobitnik vec olimpijskih odlicij. Ko sva torej po 14. urah voznje ob 7h zvecer prispela v Melbourne, sva zaradi omenjene tragedije pristala, tako kot mnogi, v zastoju in tako rabila se 2 uri, da sva prispela do Lentijevega doma.

Melbourne in Peugeot 206 CC

Melbourne pred nevihto

Ta dan je bilo v Mebournu zelo vroce in soparno (37C), pripravljala se je poletna nevihta. Nebo je bilo temno in polno sivih oblakov. Kjub vremenu pa sva bila zelo toplo sprejeta v dom druzine Lenko, ki v Avstraliji zivi ze 40 let, vendar deluje bolj slovensko kot vecina druzin iz Slovenije. V hisi je cel dan odmevala slovenska glasba, hisa pa je bila polna knjig, slik in predmetov iz Slovenije. Ta vecer naju je Lenti peljal na odlicno vecerjo, takrat pa se je tudi "usulo" in nas dobro premocilo. Dezevalo je vec ali manj celo noc.

Drugi dan je bil hladen in popolnoma drugacen od soparnega petka. Z Jernejem sva si zelela, da bi vseeno vzela s sabo kaksne dolge hlace. Soboto sem prezivela v druzbi najbolj prikupnega clana druzine - macka z imenom "Mali" (ceprav ni vec mali). Oba sva vec ali manj celo dopoldne predla v druzbi en drugega. Bilo je fantasticno, komaj cakam da bom spet imela macka! Mali mi je tako prirasel k srcu, da sem resno razmisljala o ugrabitvi te cudovite zivali.

Jaz in Mali

Dve srecni macki

Isto popoldne naju je Lenti zopet povabil na cudovito kosilo v lokalni Italijanski restavraciji. Jaz sem hotla vegi lazanjo, pa je zmanjkalo. Po vecerji smo se zapeljali do dela Melbourna, kjer stanuje Ales ter spoznali nekaj drugih slovencev iz slovenskega drustva. Nato smo odsli v prikupen in zanimiv lokal "Skinny Dog" (ali suh pes) in se ves vecer imeli cudovito. V baru so poskrbeli tudi za odlicno zivo glasbo - dva mlada simpaticna kitarista sta pela trenutne in stare hite. Domov smo se primajali okoli 1h zjutraj, pred spanjem pa smo premaknili eno uro nazaj, tako da smo sedaj le se 8h razlike s Slovenijo!

Ales, Jaz, Jernej in Lenti v Skinny Dogu

Nedelja je bila hladen, a lep in soncen dan. Z Jernejem sva se odpravila na odkrivanje nezananih delov Melbourna, ki jih pred dvemi leti nisva imela priloznost spoznati. Vec ur sva vozila ob obali Port Phillip Bay-a, proti Mornington Peninsuli. To je le majhen, a cudovit kos vzhodnega Melbourna. Dolocen del poti mi je bil tako vsec, da bi z veseljem zivela tam. Miren kraj, s hribom, kjer imajo vse hise razgled na cudovit in ogromen Port Phillip Bay v zahodnem soncu. Ob taksni lokaciji me gosto poseljen center mesta niti malce ne mika.

Jernej na pomolu na vzhodni obali Melbourna



Na potepu po Melbournu

Hise na hribu



Franklin Point

Mornington Peninsula

Mornington Peninsula - druga stran

Jernej

Plaza v Frankstonu

Plaza v Frankstonu

Neznanec sprehaja psa

Jernej na pomolu v Frankstonu

Umetniska slika pomola

Plaza

na potepu po Mornington Peninsuli

Zadnji vecer nama je Lentijeva mama pripravila okusno vecerjo in ob polnoci sva zadovoljna in s polnimi trebuhi odsla spat, psihicno pripravljena na celodnevno pot nazaj v Sydney. Tokrat sva se odlocila za daljso in bolj tezavno pot ob obali (970km), ki je bila veliko bolj dinamicna in zahtevna, vendar precudovita. Tokrat sva vozila oba, saj je bila pot za enega voznika prezahtevna. Zal se nisva imela casa ustavljati za razne razglede in izlete ob poti, saj sva zelela se podnevi prispeti domov v Sydney. Pokrajina se je dinamicno spreminjala z ure v uro, cesta pa je bila sanjska cesta ljubiteljev ovinkov (med katere zal spada tudi Jernej). Ker je slika tisoc besed pripenjam nekaj najljubsih posnetkov s te poti. Zal je nemogoce ujeti vse lepe razglede, zato vam te puscam za takrat, ko boste na svoje oci videli ta del Avstralije.

Na poti domov











Bikci? Takole zgleda vas bodoci hamburger!

Preckanje ceste

Spuscanje z "Great Dividing Range"-a v nenormalno ravno pokrajino

Mavrica!

Po 12ih urah na poti polnih ovinkov, sva srecno prispela domov, v civilizacijo. Obcutek je bil podoben tistemu ob morski slabosti (brez bruhanja). Lepo je priti domov. K svojemu hladilniku, postelji, predvsem pa k svojemu racunalniku.

sreda, 21. marec 2007

Harbour Bridge ima 75 let

Najbolj znani most v Sydney-ju je 18.3.2007 praznoval svoj 75. rojstni dan. 52,000 tonskega giganta je v casu gospodarske krize 8 let gradilo 1400 moz, 16 pa se jih je pri delu smrtno ponesrecilo. Harbour Bridge je ponos Sydney-ja, saj je najvecji most svoje vrste na svetu (ne pa tudi najdaljsi) in povezuje juzni in severni del mesta.


Slika: Wikipedia (Vec o Sydney Harbour Bridge na Wikipediji).

Seveda sva se proslave udelezila tudi midva z Jernejem in Ben, moj Avstralski prijatelj z interneta. Center mesta (The Rocks in Darling Harbour) je bil prenapolnjen s stojnicami in ljudmi vseh generacij, kjub nedelji pa so bile odprte tudi vse trgovinice, galerije in ostale kulturne ustanove v tem delu mesta. Vreme je bilo oblacno, a nas to ni motilo, saj smo se najbolj bali mocnega sonca in vrocine.

Mescansko druzenje ob mostu


Ulice polne ljudi (The Rocks)


Nekaj prebivalcev Sydney-ja s smesnimi Harbour Bridge kapami

Proslava "our bridge" je tako na plano zvabila ogromno ljudi, ki so vsak na svoj nacin praznovali in castili svoj most (eni bolj ekstremno kot drugi). Osrednji dogodek dneva je bila celodnevna zapora mostu za vsa motorna vozila, ki je ta dan prebivalcem Sydney-ja omogocila skupinsko preckanje mosta. Ker je bila za "preckanje mostu" potrebna vnaprejsnja registracija, se mi trije zal nismo udelezili korakanja cez most. Sva pa z Jernejem to naredila sama ze dve leti nazaj, ko sva iz North Sydney-ja zvecer sama preckala most (preckanje traja cc pol ure). Na dan proslave je Harbour Bridge preckalo 200.000 ljudi.

Slavljenec - Harbour Bridge in eden izmed njegovih prijateljev, velik "Container ship" iz Singapore-ja.

Moja najljubsa slika Harbour Bridge-a s potovanja pred dvemi leti

iMac is in the house!



Dobrih 10 dni nazaj sem narocila svojega novega zivljenjskega sopotnika, 24-inchnega iMaca, ki se mi je pridruzil nekaj dni nazaj. Srece in veselja ob vklopu te cudovite naprave ni mogoce opisati. Ob nakupu Apple opreme me fascinira ze samo pakiranje izdelka in v primeru iMac racunalnika dobis zraven tudi Apple tipkovnico in Mighty Mouse. Ne pozabimo se vnaprej nalozen sistem OSX s skoraj vsemi programi, ki jih potrebujem (izjema je samo Mac Office in Adobe CS). Ko so naju torej z iMacom v ponedeljek priklopili na internet - je bilo veselje na maksimumu.

Novi iMac se lahko pohvali s konfiguracijo: 2.33GHz Intel Core 2 Duo processorjem, 24-inchnim monitorjem, 250 GB diska, 2GB rama in NVIDIA GeForce 7600 GT graphics processorjem z 256MB GDDR3 SDRAMa PCI Express, CD/DVD pekacem, vgrajenim Blootooth, IR sprejemnikom, wireless mrezno ITD...

Kaj je torej novega pri tej generaciji iMac racunalnika? T.i. "Frontrow" z daljinskim upravljalcem uporabniku omogoca preprosto kontrolo nad video, audio in slikovno vsebino na racunalniku. iMac je postal nekaksen multimedijski sistem v prostoru in ga je sedaj mozno z daljincem uporabljati tudi na daljavo. Po testiranju Frontrow novosti sem prisla do naslednjih zakjuckov: Mega!

Ko pa smo ze pri Macih naj razjasnim najvecjo zmoto pri misljenju ljudi. Macov ljudje ne kupujemo zaradi zunanjosti (priznam, da je zunanjost edinstvena in oh in sploh), vendar jih kupujemo predvsem zaradi tistega v notranjosti. Operacijskega sistema, ki je prijazen, preprost, zanesljiv in enostavno cudovit za uporabo. Ce ste kdaj sanjali o racunalniku, kjer vse preprosto dela brez nepotrebnih nastavitev, instalacij in reinstalacij sistema... Ste sanjali o Macu. In ker sem bila dolga leta tudi jaz PC uporabnik, me je Mac popolnoma osvojil. Poti nazaj ni.

Moje novo domace delovno mesto

Mac v skatli

Mac in njegova ponosna lastnica

torek, 20. marec 2007

Ikea je zakon

Vecino nakupov za stanovanje sva opravila v bliznji Ikeji. Mislim, da sva jo obiskala vsaj 4x. Ker skoraj nobeno stanovanje v Avstraliji ni na voljo za najem vred s pohistvom (ce je, je najemnina 1x drazja) sva morala kupiti vso pohistvo, ki ga nujno potrebujeva + nujno belo tehniko. Tole je spisek kaj vse sva kupila: Postelja, nocna omarica, jogi, dve pisalni mizi, dve namizni svetilki, dva pisarniska stola, jedilna miza, dva stola za jedilno mizo, mobilni regalcek za dnevno sobo. Potem so se tu vse "malenkosti" kot je recimo VSA oprema za kuhinjo itd. Zadnja na najinem spisku sta bila pralni stroj in hladilnik. Ta dva seveda nisva kupila v Ikeji.


Jernej sestavlja kuhinjske stole

Kasnejsa slika - kuhinjska miza, stoli in Jernejev Mac - iBook

Jernejeva "studijska" soba

Ikejina posoda (nekatere stvari s slike niso iz Ikeje)