Tujina čedalje bolj zaželena, tudi med znanstveniki

Delo, 25.01.2012 


Ljubljana – Vse več Slovencev se odloča za selitev v tujino. Še vedno prevladujejo evropske države, toda čedalje večje je zanimanje za Avstralijo. Skrb vzbujajoče je tudi povečevanje trenda odhajanja znanstvenikov.

Nemčija je država, kamor se je lani po podatkih notranjega ministrstva odselilo največ ljudi: 1333 jih je zaradi tega odjavilo stalno bivališče v Sloveniji. Vseh, ki so se lani odjavili in se preselili v druge države, je bilo 3889, kar je dobrih 1550 več kot leto prej. Eden izmed pomembnejših razlogov je zagotovo ta, da se je prvega maja končalo sedemletno prehodno obdobje med Slovenijo in 15 starimi članicami EU, ki je sprostilo področje prostega gibanja delavcev. So pa te statistike le ocena, poudarja naša sogovornica z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Marina Lukšič Hacin. Ljudje se namreč redko odločijo, da odjavijo stalno bivališče, ko gredo v tujino, razen če to od njih zahtevajo postopki za pridobitev vizuma.

Nekateri se po Evropi odpravijo na svojo roko, drugi si delo poiščejo s pomočjo zaposlitvenih agencij. Tako, denimo, slovenski Manpower pomaga iskati primerne kadre tudi za preostale poslovalnice po 82 državah znotraj mreže, v kateri deluje. Največ jih z njihovo pomočjo odide v Avstrijo in Nemčijo. Glavni razlog, zakaj Slovenci pogosteje odhajajo v Nemčijo kot leta prej, je pomanjkanje tehničnega kadra, zaradi česar so Nemci bolj pripravljeni sprejeti slovenske kandidate, pojasnjuje Romana Šercelj iz Manpowerja. Za selitev se jih največ odloči med 25 in 39 letom, povprečna starost tistih, ki so se po podatkih statističnega urada leta 2010 preselili, pa je 37,8 leta. Podatkov o njihovi izobrazbeni strukturi nimajo.

Prav tako po naših informacijah ne obstaja novejša študija o tem, kdo se pogosteje odloči za selitev v tujino in kakšni so motivi. Jo pa pripravljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, kjer so pred časom v raziskavi o emigracijah slovenskih znanstvenikov pokazali, da odliv teh v tujino v zadnjih 15 letih do 2009 ni množičen, vzbuja pa skrb. Prvič, ker se absolutno število teh povečuje (relativno ostaja enako), drugič, ker odhajajo med drugim zaradi boljših pogojev za raziskovalno delo in omejene možnosti za zaposlitev mladih raziskovalcev po prenehanju statusa, ter tretjič, ker Slovenijo zapuščajo čedalje mlajši in bolj izobraženi.

Avstralija velika priložnost?

Avstralija se zadnje časih pojavlja kot država velikih priložnosti. Obstajajo celo podjetja v lasti Slovencev, ki posameznikom pomagajo pri pridobitvi vizuma in nastanitvi. Je pa pri izbiri treba biti previden. Tisti, ki so o selitvi že razmišljali, so nam svetovali, naj se za informacije obrnemo na Australia Needs You.com in European Migration office. Po besedah Gorazda Plajnška iz zadnje omenjene se v Avstralijo vsako leto preseli od 100 do 150 posameznikov ali družin, letos pa bi se to število po njegovih ocenah lahko podvojilo. Nataša Shelley iz Australia Needs You.com ob tem iskreno pove, da nikakor ne morejo zagotoviti vizuma vsakomur, temveč imajo možnost za zaposlitev le osebe z ustrezno izobrazbo, izkušnjami in dobrim znanjem angleščine.

Neva in Klemen Plut sta z željo po boljšem življenju o selitvi v tujino začela razmišljati že leta 2005. Prva izbira je bila Nova Zelandija, a je njun migracijski agent Tony Lenko po proučitvi možnosti za pridobitev vizuma kot edino opcijo navedel Avstralijo. Po treh letih urejanja papirjev in zaradi Klemnovega poklica – električar, elektronik –, ki je bil takrat eden najbolj iskanih, sta leta 2008 s stalnim delovnim vizumom odletela v Avstralijo.

V Slovenijo se ne nameravata vrniti, saj jima tamkajšnji način življenja zelo ustreza. Avstralci so, kot pove 36-letna Neva, sproščeni, neobremenjeni, tujce, ki se prilagodijo njihovi kulturi, sprejmejo brez težav. Cenijo, in to tudi naglas povedo, če je delo dobro opravljeno. Seveda, če si zanesljiv in pošten. Možnosti za šolanje je zelo veliko, država ponuja številne ugodnosti, ki omogočajo še lepše življenje, denimo več tisoč dolarjev nepovratnih sredstev za gradnjo prve hiše. Všeč jima je tudi »ta svet kapitalizma, kjer imaš priložnost za zaslužek, če si le iznajdljiv«, doda Neva, ki ima od maja lani svoje podjetje ter na terenu striže, kopa in sprehaja pse, ponuja pa tudi varstvo za hišne ljubljenčke.

»Toda,« opozarja Neva, »življenje tu ni nobena pravljica. Tudi tukaj hodimo v službo in plačujemo davke, sicer precej nižje kot v Sloveniji. Plače so višje kot v Evropi, življenjski standard je temu primeren. Z dvema plačama se da več kot lepo živeti, si kaj privoščiti in tudi prihraniti (hitro lahko privarčuješ depozit za hišo). Ampak za srečo se moraš potruditi sam.« Vsem tistim, ki prihajajo v Avstralijo, pa svetuje: »Pravi vizum je polovica poti do uspeha. Veliko ljudi pride sem na vrat na nos in za vsako ceno, nekateri se niti dobro ne pozanimajo, kakšne so prednosti in slabosti določenega vizuma, zaradi česar se morajo razočarani vrniti.«

Tina Kristan
Matjaž Albreht