Intervju (Januar 2012)

Sasha Kos, Januar 2012

1. V Avstralijo ste odšli leta 2007 - kako svojo odločitev ocenjujete danes, bi šli še enkrat?
Sasha: Odlocitev vsekakor ni bila enostavna. Pustiti za sabo zivljenje kot ga poznas - in zaceti novega - ni tako preprosto kot se slisi. Ampak vcasih kjub tezki odlocitvi ves, da je prava zate. In svoje odlocitve nikoli nisem obzalovala.

2. Kako dolgo ste o selitvi razmišljali, preden ste idejo udejanjili, koliko časa in energije ste porabili za birokratske zadeve? Ste se selili 'v lastni režiji' ali s pomočjo posredniških agencij?
Sasha: Zelja se je rodila ze v otrostvu - videti svet in ziveti "zdoma". In ta zelja, se je potem stopnjevala, vprasanje je bila le se destinacija. Avstralija je postala dokoncna odlocitev 2 leti pred odhodom. Pot do vize ni bila lahka, in na poti je bilo veliko birokratskih ovir. S svojim bivsim partnerjem sva dokoncno odsla v precej negotovi situaciji in sele leto in pol po prihodu sva si zagotovila status stalnega prebivalca. Postopek za pridobitev viz sva zacela z imigracijsko agencijo, potem pa sva stvari prevzela v svoje roke - in v najinem primeru je bila to zelo dobra odlocitev.

3. Če bi primerjali življenje v Sloveniji 2007 in Avstraliji po tem, ko ste prispeli - katere bi bile glavne prednosti in slabosti obeh držav?
Sasha: Drzavi sta bili takrat se razmeroma primerljivi. V Sloveniji se je leta 2007 zivelo se relativno dobro, ljudje so ziveli v upanju, da prihajajo vedno boljsi casi. Place so bile dobre in morala je bila visoka. Midva sva odsla ravno, ko je Slovenija uvedla Euro. Glavna in ocitna prednost Avstralije je bila (in ostaja) - vecji trg, mocna industrija, izoliranost od konfliktov z drugimi drzavami, ponosna nacionalna zavest in neverjetno pozitivna mentaliteta. Avstralci so neverjetno prijazni en do drugega, in kjub izjemni kulturni raznolikosti, Avstralci vedno drzijo skupaj in pomagajo eden drugemu. In to je verjetno tisti recept za uspeh. Avstralijo skoraj vsako leto prizadanejo naravne katastrofe kot so poplave, pozari, susa, ektremno vreme. A Avstralci so neverjetno trdozivi in pozitivni. In vodstvo drzave je zelo dobro organizirano. Kmalu po letu 2007, so se zacele razmere v Sloveniji slabsati, kot posledica svetovne krize, vendar je to krizo Avstralija nekako prezivela, in ljudje so ostali pozitivni. Drzava je zelo uspesno stimulirala ekonomijo - tu velja pravilo "da so Avstralski izdelki najboljsi" - in to preprosto pravilo je resilo ekonomijo. Slovenija je prevec samokriticna do lastnih izdelkov. Potrebno je ljudem dopovedati, da morajo kupovati Slovenske izdelke in podpirati Slovensko ekonomijo in Slovenska podjetja. Ampak Slovencem je bila ze od nekdaj vsec tuja zelenica. In to je recept za polom. Treba je podpirati lastno industrijo, lastna podjetja in dvigniti nacionalno zavest. Namesto da bi svoja podjetja ohranjali pri zivljenju, smo kupovali "tuje" in pokopali svoja podjetja. Zakaj? Edina prednost Slovenije, danes in leta 2007 je dejstvo, da je Slovenija "dom" najblizjih... Tam so ljudje, ki jih imam najraje - moja druzina in najblizji prijatelji. Teh ni mogoce zamenjati - in teh nikoli ne nehas pogresati.

4. S katerimi težavami ste se soočali kot novinka v Avstraliji?
Sasha: Ureditev statusa, sklepanje novih prijateljstev, drugacno delovno okolje in kultura, nov jezik... Pomembno je, da tezave vidis kot izzive. Potem je vse veliko lazje in bolj zabavno!

5. Kako dolgo je trajalo, da ste tam dobili posel, rešili stanovanjski problem ... Če ste kaj od tega poslušali že prej v Sloveniji - je bilo potem v Avstraliji lažje?
Sasha: Vecina ljudi si zivljenje uredi sele, ko pride v Avstralijo, ne glede na to, s kaksno vizo prihajajo. Za delo moras nujno imeti primerno vizo, in vsekakor ni v praksi, da se "pride in znajde". Ti casi so zal mimo. Vize je treba urejati pred odhodom, delo pa vecinoma po prihodu. Avstralija ima sistem, ki skrbi za to, da so sluzbe na voljo predvsem drzavljanom in stalnim prebivalcev, in dela "na crno" je izredno malo. Zelo ocitna razlika med Avstralijo in Slovenijo je tudi percepcija, da je "tujina" boljsa kot doma. Ce imas v Sloveniji delovne izkusnje iz tujine, se to razume kot prednost - v Avstraliji je to slabost - zanimajo jih predvsem lokalne izkusnje. Za razliko od Slovenije, ima Avstralija precej jasna pravila glede tega kdo dela kaj. Delas lahko le v industriji za katero si usposobljen - in solan. Ker je kadra ogromno, si delodajalci lahko iscejo "idealnega kandidata" - in idealni kandidat je vedno le tisti, ki ima specificno izobrazbo in delovne izkusnje iz iskane stroke. V Sloveniji je veliko manjsi delovni trg, in ljudje pogosto lahko delajo v stroki za katero niso povsem usposobljeni. Tukaj tega ni. Avstralija isce predvsem "izobrazene" kadre, da zapolnijo doloceno povprasevanje po manjkajocih kadrih - in to je tudi podlaga za pridobitev stalne vize. S svojim zivljenjskim stilom, ki privlaci milijone, si Avstralija lahko privosci biti "izbircna" in vzeti le najboljse - in ti kadri so ogromna prednost za drzavo in ekonomijo.

6. Ste imeli kot tujka kaj težav? Imate občutek, da so tam tujci iz enih delov sveta bolj dobrodošli kot iz drugih?
Sasha: Postopek za pridobitev vize je za nekatere krajsi kot za druge, vendar je to odvisno predvsem od tega kako razvita je drzava iz katere prihajas - birokracijsko. Evropa je znana po tem da ima zanesljivo in urejeno birokracijo, medtem ko so dokumenti iz manj razvitih drzav pogosto ponarejeni. Iz socialnega vidika je zelo malo rasizma, najbolj zazeljeni so izobrazeni kadri - in kadri z dolocenim znanjem - barva koze ni pomembna. Je pa pomembno znanje jezika - in najbolj zazeljeni tujci so tisti, ki tekoce govorijo anglesko.

7. Na kakšen način ostajate v stikih s Slovenijo, kako pogosto se vračate na obiske? Ste kdaj imeli domotožje in pomislili, da bi se enostavno vrnili domov?
Sasha: V stiku ostajam predvsem preko e-maila in Skype-a. S starsi se slisim skoraj vsak dan, in vsekakor bolj pogosto kot ce bi zivela v Sloveniji. Domov sem se (do sedaj) vrnila skoraj vsako leto (na obisk), lani pa so starsi prisli sem - in bodo letos zopet. Stroski potovanja sem in tja so ogromni, in v prihodnje jih bo veliko manj. Domotozja po Sloveniji nikoli nisem imela, sem pa pogresala prijateljie in druzino. In vcasih razne malenkosti iz Evropskega zivljenja in kulture. K sreci sem zelo prilagodljiva in Avstralija mi je hitro zlezla pod kozo. Avstralija se zdalec ni popolna, treba je videti prednosti - in uzivati v njih. Po obisku v Sloveniji se vedno rada vrnem domov, v Avstralijo. Ko zagledam ocean in otoke, visoko iz letalske kabine, mi srce zastane in poskoci. "Welcome Back" mi vedno znova rece prijazen obraz v uniformi. In jaz vedno odgovorim "It's good to be home!"

8. Nekoč so bili izseljenci precej povezani, je tako tudi z novimi generacijami Slovencev v Avstraliji?
Sasha: Opazila sem, da Slovenci ne drzimo skupaj, kot to pocnejo drugi narodi - doma in v tujini. V Avstraliji nas je zelo malo, v primerjavi z ostalimi nacionalnostmi. Slovenci nismo veliki patrioti in pogosto se zato zelo uspesno integriramo v novo zivljenje v Avstraliji. Vendar je za nas integracija pogosto tudi veliko tezja na zacetku - saj nimamo nacionalne podpore - predvsem pri iskanju sluzbe - ki so jo delezne ostale etnicne skupine. Pogosto zasledis, da kitajci zaposljujejo kitajce, egipcani egipcane, hrvati hrvate. A zal Slovenci nimamo te socialne podpore - in to vsekakor pomeni, da je nasa pot do prve sluzbe veliko tezja. Tako-imenovani Slovenski klubi so vecinoma polni veteranov iz stare Slovenije (iz casa Jugoslavije) ki poskusajo ohraniti stik s Slovenijo, ki vec ne obstaja. Kluba z mlajso generacijo priseljencev pa se nisem zasledila. Ti se nakjucno najdemo predvsem preko nasih blogov in Facebooka. Slovenci smo razprseni po Avstraliji in v vecini primerov se zelo uspesno integriramo. Slovensko besedo sem v skoraj petih letih, na ulici, slisala le enkrat. Vesela sem, da pisem blog, ki mi omogoca stik z ostalimi "novimi Avstralci iz Slovenije" - in glede na to, da imam sedaj avstralskega partnerja, se zelo rada dobim z njimi in poklepetam v slovenscini.

9. V Sloveniji tudi po zaslugi obsežnih promocijskih kampanj posrednikov selitev v Avstralijo, prevladuje mnenje, da gre za obljubljeno deželo. Kakšno je vaše videnje tega?
Sasha: Moje mnenje je, da zivljenje v tujini ni za vsakogar. Treba je imeti mentaliteto, ki ni vezana na kulturo, navade in jezik doma. Treba je imeti doloceno distanco do Slovenije - in najbolj uspesni so tisti, ki se v Sloveniji nikoli niso pocutili povsem doma. Avstralija ni dezela mleka in medu - in zal vize (za zivljenje in delo) v Avstraliji niso dostopne za vse, ki si jih zelijo. Za tiste, ki imajo znanja, ki jih Avstralija isce, pa je pot do vize pogosto dolga (postopek za pridobitev vize traja priblizno 2 leti). Selitev je ogromno financno breme - in odhod v neznano - in nikakor ni za pricakovati, da bos po prihodu takoj nasel sluzbo, imel veliko placo in da bo vse drugo enostavno. To so besede iz promocijskih kampanij - in ne iz resnicnega zivljenja. Veliko je zgodb razocaranja in neuspeha - in neizbezne vrnitve v Slovenijo. Moj nasvet je, da je informacije treba iskati pri ljudeh, ki so sli cez isti postopek - in ne pri ljudeh, ki imajo od tega financno korist (agencije).

10. Razmišljate, da bi preizkusili življenje še v kateri drugi državi? Če ja, kateri?
Sasha: Februarja bo minilo 5 let od kar sem z dvema kovckoma preselila v Avstralijo - in pot od tam do danes je bila tezka in strma. Koncno se pocutim, da sem "doma" in da se lahko sprostim in uzivam v svojem novem zivljenju - zato mi niti na misel ne pade, da bi "zivljenje preizkusila se v kateri drugi drzavi". Ti preizkusi so veliko tezji kot zvenijo. Kot dvojni drzavljan bom vedno razcepljena med dvema drzavama, in kjub uspesni integraciji - bom vedno Slovenka v Avstraliji in Avstralka v Sloveniji. Preden sem se odlocila za Avstralijo, se mi je zanimiva zdela tudi Kanada. Nikoli ne reci nikoli, in ne bi imela nic proti ce bi me zivljenje za par let (pod pravimi pogoji) zaneslo tja. Vsekakor bom v prihodnosti se veliko potovala in odkrivala nove kraje - vendar imam obcutek, da bo Avstralija ostala moj pristan.

11. Omenili ste, da sta k selitvi pripomogli tudi pesimistično ozračje v Sloveniji in politično dogajanje. Kakšna je v tem smislu razlika v Avstraliji? Kaj je tisto, kar po vašem mnenju Sloveniji manjka, da jo zapuščajo mladi in izobraženi ljudje?
Sasha: Sloveniji manjka nacionalni ponos. Optimizem. Sirokoglednost. Slovenija je premajhna, da bi imela tezave s katerimi se trenutno sooca. Vodstvo drzave deluje v lastnem interesu, namesto v interestu drzave in drzavljanov. Prevec je besed - in premalo dejanj. Doloceni ljudje imajo prevec politicnega vpliva in moci - prevec je sebicnosti in samokoristi. Politika je pokvarjena in vsi smo je siti. Resnicno je treba zamenjati vodstvo drzave - in zaceti povsem znova. Cas je, da se nekateri ljudje upokojijo. Zdi se mi skoda, da se mlade slovenske druzine (in to intelektualci, ker drugi itak ne morejo dobiti vize!) selijo na drug konec sveta - in vecino teh ljudi nikoli ne bo prislo nazaj. Kaksna izguba za Slovenijo! Mediji morajo opustiti ustvarjanje klime katastrofe - in novo vodstvo drzave se mora povsem osredotociti na potrebe drzavljanov, mest in obcin - ter vspodbuditi nacionalno zavest. Treba je vzpostaviti optimizem, pomagati en drugemu, stopiti skupaj pred parlament in reci "Dovolj je dovolj." Treba je podpirati lokalne blagovne znamke - in si tako zagotoviti obstoj lastne sluzbe. Manj je treba gledati v tujino, in se primerjati z velikimi drzavami - z lokalnimi problemi se je potrebno soocati hitro in primerno razmeram. Slovenija se mi zdi neverjetno negativna sama do sebe - treba se je osredotociti na pozitivnost - in se zavedati, da vecina sveta se vedno zivi slabse od slovencev.