sobota, 28. julij 2007

Novi vtisi iz dezele modrega neba

Pisanje bloga je velik izziv zame. Od srednje sole namrec nisem kaj dosti pisala, ce seveda ne stejemo e-mailov, vendar so osebni maili nekaj povsem drugega kot pisati za mnozico ljudi, za katere niti ne ves kdo pravzaprav so. V preteklih dneh sem dobila nekaj prijetnih mailov od nezancev in bralcev bloga, ki so moj blog nasli po nakljucju. Hvala za moralno podporo. Pravzaprav si nisem mislila, da tole bere se kdo drug poleg starsev in najblizjih.

Pogosto sem v dilemi, ko dobim kak negativen komentar, ki "obsoja" moje lastne vtise. Ti mi na trenutke vzamejo vso veselje do pisanja. Kot marsikateri blog je tudi ta popolnoma subjektiven zato ne vzemite vsega kar napisem za pravilo, saj boste sami v podobni situaciji gotovo razmisljali in cutili drugace. Nasa dozivljanja, so tako kot nasi karakterji, izkusnje in zivljenja, drugacna.

Sydney CDB

Rada bi veckrat pisala o manjsih negativnih izkusnjah, vendar se bojim vala negativnosti in pesimizma, ki je del slovenske kulture. Ne maram komentarjev kot so "doma je najlepse" in "pridi nazaj" ker verjamem, da je dom tam kjer si ga ustvaris in vcasih so prave poti - tezke poti in prave odlocitve - tezke odlocitve. Nisem clovek, ki isce enostavno in lahko pot do "cilja" in tu gotovo nisem zato, ker je zivljenje na drugem koncu sveta bolj enostavno. Vcasih si clovek enostavno zazeli necesa drugacnega. Nic v zivljenju ni crno ali belo, povsod je vmes nekaj sivega. Tu so dolocene stvari boljse, dolocene ne. Vendar na koncu dneva vsak sam izbere kaj in kje mu bolj ustreza. Kar zelim povedati je, da tisto kar ustreza meni, nujno ne ustreza tudi tebi, dragi bralec. Zato je zelo pomembno, da med branjem teh vrstic ohranite "open mind" in vedno pustite prostor za lastna dozivetja in vtise.

Sydney CDB

Zase lahko recem, da obozujem selitve. In spremembe. Ko stvari postanejo dolgocasna rutina me napade slaba volja. Zame je raj ze nekaj povsem drugacnega. Nekateri ljudje imajo radi varno zavetje rutin in se izogibajo nepredvidljivega. Jaz nisem med temi ljudmi. Tudi moji starsi niso med temi ljudmi. Od kar pomenim je bila nasa hisa vedno polna sprememb in dinamike. V sosescini smo znani kot "tisti, ki vedno nekaj d*kajo", v smislu "tisti, ki vedno nekaj prenavljajo, gradijo, pocnejo". Jabolko pa ne pade dalec od drevesa.

Ko smo ze pri hrani naj omenim, da tako dobrih in slabih sendvicev se nikoli nisem jedla. Primer odlicnega sendvica: sendvic stevilka 8: svezi rjavi kruh, cottage cheese (skuta?), zelena solata, paradiznik, naribano korenje, sveza rdeca paprika in namaz iz avokada. Sanjsko dobro! Nisem namrec velik ljubitelj mesa in raznih salam. Zelo dobri so tudi sendvici z rdeco peso! Tezko pa najdem besede za sendvic, ki sem ga jedla pred nekaj dnevi (z britanskim priokusom): toast kruh, marmelada iz malin, por, salama, solata, kumara. "Crikey!"

Sydney CDB

Sydney CDB

Ta teden sem freelancala ze v cetrti agenciji in tako zopet spoznala nov del mesta. Agencija se lahko pohvali celo z zlatimi in titanskimi cannskimi levi, kar je name naredilo velik vtis. Tokrat sem prvic delala z novimi programi Adobe CS3, ki se mi zdijo fenomenalni, vendar se moram se navaditi na nekaj vecjih sprememb. Drugace pa sem se ze razvadila in navadila na ostale novosti na "aussie" delovnem mestu. Vsec so mi visoki stropovi in stare stavbe, v katerih se agencije nahajajo, odlicno izkorisceni in kreativno opremljeni prostori, kuhinja z zastonj hrano in pijaco, kopalnice s kremami in tamponi, interni skiroji in pinkponk mize, sproscenost, organiziranost, profesionalnost. Od vsega pa mi je najbolj vsec en dan na teden, ko se delo konca prej in so na voljo tudi alkoholne pijace (vecinoma pivo) in ponekod dobra hrana, igre in ostale druzabne aktivnosti. Skratka, ceprav je delovnik tu malce daljsi kot v Sloveniji, se ti nikoli ne zgodi da ostanes lacen, zejen ali neznanec v kolektivu. Ali ste vedeli, da v Avstraliji pri tiskovinah dimenzije oznacujejo z visina (x) sirina (mm), pri web dimenzijah pa uporabljajo sirina (x) visina (pix) - tako kot preostali del sveta. Skratka, konfuzno! Drugace pa je bilo delo ta teden kar zanimivo, ceprav malce prevec "enostavno". Se vedno sem mnenja, da freelance delo ni najboljsa poteza za kariero in sirjenje znanj, je pa dobra poteza ce zelis spoznati novo mesto, delovne priloznosti v njem in nacin dela. Najvecja prednost "freelensanja" pa je predvsem to, da zasluzis bolje in delas manj kot redno zaposleni.

Kul delovni prostori ene izmed agencij

Pred nekaj tedni se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ko sem se vracala z joba (s CityRail-om) se mi je zazdelo, da slisim slovenscino. Bili so trije zanimivi posamezniki, za katere se je kmalu izkazalo da res govorijo slovensko! To se mi do sedaj se ni zgodilo. Ko sem rekla "se mi je zdelo da slisim slovenscino" so skoraj padli dol, ker se to tudi njim se ni zgodilo. Bili so trije turisti, ki potujejo po vzhodni obali Avstralije, ne vem le zakaj to pocnejo pozimi?? Po kratkem klepetu sem se morala posloviti saj sem mogla izstopiti na postaji Town Hall in uloviti vlak do Cronulle. Ta dogodek me je spomnil na podobnega iz Grcije, ko sta me dva slovenca na glas komentirala en meter stran, ker sta bila prepricana, da ju ne razumem. In ko sta ugotavljala koliko sem stara, sem se obrnila in jima povedala. Skoraj ju je kap. Jaz pa sem se se cel dan smejala.

Pred priblizno dobrim tednom sva bila z Jernejem na obisku pri prijatelju s Fiji-ja, kjer sva po dolgem casu zopet imela priloznost videti eno najbolj simpaticnih (nocnih) avstralskih zivalc. Possum je najbolj podoben misi, vendar je veliko vecji in ima tako kot kenguru na trebuscku zepek, v katerem nosi svoje mladice. Zal possuma lahko vidis samo ponoci. Tale samica je prisla po svojo vecerjo, jaz pa sem vsa navdusena naredila nekaj fotografij, ker obozujem te zivalce in bi takoj imela kaksno doma.







Te dni potihem razmisljam kako fajn bi bilo imeti nek "degree" iz oblikovanja. Sem kar fols Jerneju, ki bo decembra dobil svoj Graduate Diploma in Accounting. V Sydneyju je nekaj zanimivih studijev oblikovanja, ki bi jih lahko opravljala ob delu. Vsekakor pa bom o tem razmisljala sele potem, ko bo imel Jernej full-time job. Mimogrede, Jernej je danes dobil pozitivno ocenjen "skills assessment", ki je osnova za PR vizo. Fenomenalno. Pocasi se premikamo. Premika pa se tudi zemlja in prinasa bolj tople dneve. Se malo pa se bodo temperature v Sydneyju povzpele nad 25 stopinj. Obozujem sobote in danes je se posebno lepa sobota zato jo bom malce mahnila na sprehod po okolici in naredila se kaksno fotografijo.

Za vse moje bivse sodelavce pa se tale najbolj bizarna avstralska reklama!
type="application/x-shockwave-flash" wmode="transparent" width="400" height="329">

sobota, 14. julij 2007

Nekaj statistike in novic

Minilo je ze skoraj 5 mesecev od kar sva zapustila Ljubljano in si ustvarila nov dom na drugem koncu sveta. Ceprav se v zivljenju nisem pogosto selila, je bila ta selitev zelo spontana in prijetna, saj sem z njo imela priloznost zaceti znova, odpreti vrata v nov in drugacen svet, ki me je ze od nekdaj zelo privlacil. Avstralija je cudovita dezela, ki jo je zelo enostavno vzljubiti. Kjub dejstvu, da je Avstralija najbolj suh kontinent na svetu, je tudi najbolj urbanizirana drzava, saj kar 90% ljudi zivi v mestih vzdolz obale. Ta mesta pa so svoje urbane povrsine zgradila tam, kjer je se nekaj sto let nazaj vladal zivalski svet. V Sydney-ju tenutno zivi 4.1 milijona ljudi (statisticno obmocje, ki vkljucuje centralno obalo in Blue Mountains) in je najvecje avstralsko mesto, vendar je umesceno med cudovito lokalno floro in se zato precej razlikuje od gosto poseljenih (betonskih) Evropskih mest. V primerjavi z Evropo, se avstralska mesta ne morejo pohvaliti s kulturnimi stavbami in zgodovino, lahko pa se pohvalijo s svezim zrakom, modrim nebom ter eksoticno floro in favno v mestih samih. Posebnost mesta Sydney je njegov naravni zaliv (Sydney Harbour), ki je edinstven na svetu. In ceprav ima Syndey manj parkov in velikih zelenih povrsin kot Melbourne, te parke nadomestijo cudovite pescene plaze.

Cronulla

Cronulla

Cronulla, Cronulla Beach

Cronulla, Wanda Beach

Cronulla

V nedeljevanju je nekaj zanimive statistike. Sydney ima najdrazji trg nepremicnin v Avstraliji. 30% prebivalcev je lastnikov svojih domov, 31% svoje domove odplacuje, 29% pa je podnajemnikov. En izmed petih Sydney-canov zivi sam, 1.1 milijona prebivalcev se nikoli ni porocilo, 343.679 ljudi se je locilo in 184.142 jih je izgubilo partnerja (so vdovi). Povprecna starost prebivalca v Sydney-ju je 37 let, in ce ste samski moski vam bo vsec informacija, da je v Sydney-ju kar 62.000 vec zensk kot moskih! Stirje od petih prebivalcev Sydney-ja so drzavljani Avstralije, vendar je ena tretina prebivalstva rojena v tujini, kar Sydney uvrsca med najbolj kulturno raznoliko mesto v Avstraliji. Dve tretini prebivalstva doma govori samo anglesko, 3.9% arabsko, 3% cantonsko, 3.9% mandarinsko (cant. in mand. so nam znane kot kitajscina). Le 62% domov v Sydney-ju ima internet povezavo, od tega ima le 37% broadband (sirokopasovno povezavo) in 20% dial-up (prva oblika dostopa do interneta z glasnim telefonskim modemom). Iz teh podatkov je razvidno, da je internet v Evropi veliko bolj razvit, kar zadnje case povzroca veliko prahu v medijih. Sirokopasovna internet povezava je trenutno med najbolj aktivnimi projekti Avstralije, vendar zaradi povrsine drzave predstavlja veliko investicijo. Midva k sreci ziviva v Sydney-skem obmocju in imava na voljo zelo hiter ADSL, za katerega lahko recem, da je hitrejsi od slovenskega.

Avstralci so zanimivi in posebni ljudje, ki so ponosni na to, da so avstralci. In pravi avstralci so ponosni tudi na to, da so raznoliki in prihajajo z vseh drzav sveta. Rasizem je tu moralno nesprejemljiv in sramoten. Ravno vceraj sem nasla cudovito pesem, ki pravi: "We are one but we are many, and from all the lands on earth we come, we share a dream, and sing with one voice, I am, you are, we are Australian" (prevod: "Mi smo eno vendar nas je veliko, in z vseh drzav sveta prihajamo, delimo iste sanje, in pojemo z enim glasom, jaz sem, ti si, mi smo avstralci."). Pesem obstaja v nekaj razlicnih verzijah, med najboljse pa uvrscam pesem "I am Australian", ki jo poje Travis Collins z albuma Start the car (live, bonus track) ter verzija, ki jo izvaja avstralski bans Lo-Tel "We are Australian", ki jo lahko poslusamo tudi v cudoviti reklami od Telstre. Ta pesem je moja najljubsa avstralska pesem, saj govori o celotni zgodovini Avstralije, vkjucno z zgodbo o prvih avstralcih, aboriginih, ki tu zivijo ze 40.000 let, ceprav so jih sele pred 40. leti uradno priznali kot drzavljane Avstralije. Imajo tudi svojo lastno zastavo, ki so jo uvedli leta 1971. Ta je sestavljena iz istih barv kot nemska. Crna predstavlja Aborigine, rdeca predstavlja zemljo in njihovo duhovno zvezo z zemljo, rumen krog pa predstavlja sonce, ki je dajalec zivljenja. Aboriginska zastava sedaj plapola tudi na Harbour Bridge-u (mostu), enakovredno ob uradni avstralski zastavi.

Priporocam ogled Telstrine reklame:



Zivljenje v Avstraliji ponuja veliko novih priloznosti in ponuja razlicne stile zivljenja. To je dezela modrega neba, ljubiteljev piknikov in piva, sporta in lepih avtomobilov, sanjskih nepremicnin in ponosa, mivke med prsti, cricketa, rugbija in nekaj razlicnih verzij nogometa, multikulturnosti, odlicne hrane in zanimivih ljudi. In ker so vsi zacetki tezki, so tudi najini dnevi vcasih polni izzivov in ovir, vendar to se ne pomeni, da to ni moja sanjska dezela in zivljenje, ki si ga zelim. Trenutno sva tu na studentski vizi, saj mora Jernej izpolniti nekaj pogojev za priznavanje svojega poklica, kar pomeni, da mora opraviti nekaj izpitov v sklopu studija v Avstraliji, da mu bo organ za racunovodstvo priznal poklic, ki ga je opravljal v Sloveniji, s tem pa bo tudi dobil dovoljenje, da ga opravlja tudi tukaj. Ko to dobiva morava vloziti za PR vizo (Permanent Resident - stalni prebivalec) kar se bo dogajalo priblizno avgusta in septembra. Postopek je zelo kompleksen in ker je toliko dejavnikov bova naslednja dva mesca vso svojo energijo posvetila pripravljanju vloge za to vizo. To bo tezaven in dolg proces, ki bo v najboljsem primeru zakjucen priblizno cez eno leto. Ce ali ko bova dobila PR vizo imava pravico tu ostati za nedolocen cas in po nekaj letih (2-5) pridobiti drzavljanstvo.

Ceprav sva sprva planirala selitev v Melbourne, je Sydney sedaj ze najin dom in naju v Melbourne ne vlece vec. Nikoli pa se ne ve kje bova resnicno pristala, saj me se vedno zanimajo druga mesta in imava jih namen raziskati in mogoce tudi vzljubiti do te mere, da se bova tja tudi preselila. Trenutno nimava natancnih nacrtov za prihodnost, saj nikoli ne ves kaj te caka jutri, stvari poskusava jemati sproti saj se situacije sproti spreminjajo, midva pa tudi.

Mimogrede, tokrat pisem tale prispevek eno leto starejsa, saj sem pred nekaj dnevi dopolnila 26 let. Ugh. Pocutim se prav staro in bi bila z veseljem zopet 23. Ko pomislim na 30 si sploh ne morem predstavljati sebe ob tej stevilki. Rojstni dan je bil k sreci na lep soncen dan in z Jernejem sva ga prezivela v mestu. Obiskala sva Sydney Wildlife World (nekaksna razstava zivih avstralskih divjih zivali), imela sva tudi karte za slavni Sydney Aquarium vendar sva bila prevec utrujena, da bi ga obiskala isti dan, k sreci karte veljajo 30 dni, tako da bova akvarij obiskala kak drug dan.

Oglejte si kako lustne so v resnici Koale (video sem posnela v Wildlife World-u)

Lustna koala, ki spi

Mlade koale

Najbolj strupena kaca na svetu je avstralka

Lustna kuscarja

Najvecji kuscar v Avstraliji je daljsi od 1m.

Lustna racka

Nekaj dni pred rojstnim dnevom smo z Jernejevim prijateljem Emeilom iz Egipta spet obiskali kino in sicer svetovno premiero filma Transformers, ki sem ga zelela videt ze od kar sem slisala, da ga snemajo, vendar si niti predstavljala nisem, da mi bo tako vsec. Efekti v tem filmu so naravnost fenomenalni, ta film je nekaj povsem posebnega s tehnicnega vidika, pa tudi zgodba mi je zelo vsec. To je film, ki si ga morate ogledati v kinu, zase pa vem, da bom gotovo kupila dvd, saj bi film lahko gledala se 20x. Vsebuje ravno pravsnjo mero komedije, romantike, trilerja in akcije, seveda pa ima tudi tisti neizogibljivi ameriski bedalizem, ki pa ga k sreci ni veliko. Skratka, priporocam ogled filma Transformers na velikem platnu.

Moj prvi dan kot 26-letnica, se je zacel z levo nogo. In levo roko. Ko sem zjutraj odprla oci sem namrec po nesreci prijela stekleno luc ob postelji, ki pa se je zdrobila v moji roki. Moja prva misel dneva je bila torej: "Kje je najblizja bolnica?". Jernej je bil to dopoldne v CBDju 30km stran, zato me ni mogel niti peljati tja. Po hitrem skoku do bankomata, sem vzela taksi in odsla v bliznjo Southerland hospital, kjer na urgenci k sreci ni bilo skoraj nikogar. Pol ure kasneje sem ze trpela ob moderni medicini, saj sem dobila 3 sive. Kar je najbolj bolelo je sicer lokalna anestezija, kar je ironicno, saj anestezijo dajejo proti bolecini ob sivanju. Skoraj raje bi videla, da bi mi zdravnik sival "na zivo" in preskocil tistih 5 zbodov anestezije, ki so mi popolnoma napihnili prst se za naslednjih 40 ur. Vceraj sem si dala sive kar sama ven, kar je ful bolelo ampak se je splacalo, ker se od vceraj naprej pocutim veliko bolje in celjenje prsta poteka hitreje, pa tudi tipkam lahko ze s tem prstom! Cez kak teden me bo na dogodek spominjala samo se brazgotina.

Moj bogi prst en dan po sivanju

Ta teden sem imela privilegij delati v simpaticni design agenciji Principals. Najeli so me namrec kot freelance designerja za delo na projektu brandinga in redesigna ene vecje financne druzbe. Delo je nekaj popolnoma drugega kot sem bila prej vajena. Tempo design agencij je namrec 100x pocasnejsi od oglasevalskih agencij in vsega se lotevajo popolnoma bolj umirjeno in premisljeno. Prvic od kar delam v Avstraliji, sem bila solidno zbrifirana, prisotna na sestankih in debatah. Art (design) direktor je anglez z ekstremnim naglasom, ki me spominja na skotskega, kar pomeni, da je najvecji izziv na delu ze sama komunikacija z njim in veliko svoje energije porabim predvsem za to, da razumem o cem sploh govori. Opazila sem, da se moja anglescina pocasi se izboljsuje, v cemer neizmerno uzivam. Trenutno sem v tisti fazi, ko vec ne vem kako bi izgovorila kaksno besedo, saj en del mene se vedno vstraja pri tem cesar sem navajena (amerikanscina), drugi del mene pa se ze navaja na avstralski dialekt. Posledica zmedenosti je nek cudaski naglas, ki vsebuje avstralske in ameriske besede v enem stavku. Upam, da bo moja anglescina s casom bolj poenoteno avstralska, sicer pa dvomim, da se tega lahko izognem. Cas bo opravil svoje. Mimogrede pa naj omenim, da je avstralski dialekt full simpaticen in moj absolutno najljubsi dialekt angleskega jezika, ceprav trenutno v njemu se ne blestim.

Ne vem ce sem ze omenila, da sem v Avstraliji registirala "Business", kar pomeni, da lahko delam preko svojega "s.p-ja", izstavljam racune itd. Pred nekaj dnevi sem svoj Business preimenovala v "Snazzy" kar je avstralska beseda za "stylish, attractive, good looking, excellent" in se cudovito povezuje z pojmom designa (oblikovanja). V prihodnjih mescih imam namen lansirati spletno stran Snazzy.net.au, ki bo ponujala design storitve za mala in srednja podjetja. Zal mi je nekdo pred nosom kupil domeno Snazzy.com.au le nekaj dni prej, vendar sem sedaj kar zadovoljna z domeno .net.au. O tem kaj se bo v prihodnosti dogajalo s projektom Snazzy bom se pisala. Toliko za enkrat.

Naj za konec napisem se, da sva se ze prijetno navadila na najino novo okolje na Cronulli, vceraj smo imeli celo 18 stopinj, kar je za zimo veliko, in sva z Jernejem prezivela cudovito dopoldne na sprehodu ob oceanu. Pred kaksnim tednom smo imeli celo cez 20 stopinj brez vetra in sva z Jernejem obiskala bliznji Kurnell, ki je mesto, kamor je pred mnogo leti priplul James (Captain) Cook. Kurnell je torej kraj, kjer se je zacela Avstralija kot jo poznamo in od Cronulle je oddaljena le nekaj kilometrov stran. Kar je zanimivo je tudi to, da imas z Kurnell-a odlicen razgled na Sydney CBD in lahko s plaze opazujes vzletanje letal s Sydney letalisca, kar sva tudi pocela kaksno uro in pol. Ta dan je bil neverjetno vroc in popolnoma cudovit.

Pogled na Sydney CBD s Kurnell-a.

Letalo nad oceanom

Close up letala

Uzivanje na soncku



Danes je Jernej posnel simpaticen film o voznji skozi Cronullo, ki sem ga spodaj pripela na blog. Sedaj se dnevi tu pocasi ze daljsajo, kar z veseljem spremljava. Nestrpno cakava toplejse dneve, ko bova lahko sedela na najini veliki terasi in pekla na zaru, kot se za novopecene avstralce spodobi.



p.s. Ta blog ni reklama za Avstralijo, zivljenje v tujini ni za vsakogar in zacetki so vse prej kot lahki. Tisti, ki to berete in razmisljate o selitvi bodite pozorni na to kar vam obljublja vas migracijski agent, saj je veliko informacij laznih ali zavajujocih.