Update

Zadnji tedni so minili brez novega vpisa v blog. Najbrz ravno zato, ker se je toliko dogajalo, da ni bilo casa. Jernej je pisal seminarske naloge, jaz sem zakjucevala site (spletno stran), se prijavila na nekaj jobov, sla na prvi razgovor, zacela delat. Bila sva tudi na slovenski zabavi, obiskal naju je Lenti iz Melbourna, v prihodnjih tednih pa se nama obeta se selitev na drug konec Sydney-ja. Toliko na kratko v nadaljevanju pa se malce bolj na siroko.

Po izletu v Blue Mountains sem svoje dneve vecinoma prezivela ob racunalniku in pisala vsebino za svoj site, dodajala slike in podobne malenkosti, ki vzamejo veliko vec casa kot bi si clovek mislil. Site se vedno ni popoln, manjka se nekaj vsebine... ampak zaenkrat sem kar zadovoljna saj sem ga oblikovala in izdelala v priblizno enem mescu. Odkrila sem tudi knjiznico v Parramatti in se vclanila. Sploh se ne spomnim kdaj sem bila nazadnje v knjiznici kjub temu, da imam rada knjige. Bila sem izredno presenecena nad dejstvom, da je clanarina zastonj in da se placuje samo zamudnine in izgubo knjig. Do danes sem torej od petih sposojenih v celoti prebrala le eno knjigo - The land of my father. Ocena: 10/10. To je knjiga, ki jo je nemogoce pustiti pri miru. Priporocam. Trenutno pa se prebijam skozi knjigo "Australian Migrants".

Pri nas je sedaj pozna jesen (slikano v najini ulici).

...vendar je se vedno toplo in vecinoma smo v kratkih rokavih

Zadnje tri mesce sem se resnicno naucila boljse kuhat. In kar je najbolj bizarno - v tem sem zacela celo uzivat. Skoda le, da nimava pomivalnega stroja, vendar je nakup v nacrtu. Nekatera podnajemniska stanovanja ga celo imajo. Ko smo ze pri stanovanjih naj razlozim zakaj se seliva. Pravzaprav sva ze od prvega dne vedela, da lahko v tem stanovanju ostaneva le pol leta, vendar je lastnik skrajsal ta cas na pol, tako da se morava do 20.6 preseliti. Kar mi je po pravici povedano vsec. Rada bi bila nekje blizje sluzbi ali pa vsaj blizje oceanu. Jernej pridno zakljucuje prvi semester in predavanj bo kmalu konec. Ker bo imel tudi v drugem semestru predavanja le 2x na teden res ne vidim tezav s tem, da se bo pac takrat z avtom zapeljal do faksa. Dlje kot pol ure gotovo ne bova.

Tablica, ki sem jo kupila ze nekaj mesecev nazaj. Hvala starsem, da so mi dali internacionalno ime. Jernej nima te srece in ga tu klicejo kar "J" (Jay).

Zadnjih par dni mrzlicno gledam oglase za stanovanja. Predvsem se osredotocam na Cronullo in North Sydney. Osebno me sicer bolj mika Cronulla, ki je zaradi svojih plaz in palm se vedno moj najljubsi del Sydney-ja. Vendar je dalec od centra (eno uro z vlakom) - v centru pa je vecina jobov. Druga fajn varianta je North Sydney, ki je le nekaj deset minut stran od centra, blizu pa je tudi Manly Beach. Izbire v teh dveh delih Sydneya je ogromno vendar sem tokrat malce bolj zahtevna, saj bova tu najbrz ostala dlje in bi zato rada nasla stanovanje, ki mi je res vsec. Med svoje zahteve stejem naslednje: lesena tla (timber floor), nova kuhinja, solidna kopalnica, terasa (ki ne gleda na cesto), 1 ali 2 spalnici in seveda prijetna in varna okolica. Ceprav bi Jernej raje ostal blizu faksa sva se oba strinjala, da bi bila lahko menjava lokacije pozitivna sprememba. Skratka, lov se je zacel. Sporocim takoj, ko bo znanega kaj vec.

Lokalni brezplacni casopis v Parramatti.

Iskanje joba je naporno. V Sydneyju je ogromno sluzb in ogromno ljudi in treba se je posteno potruditi, da te sploh kdo opazi. Prijavila sem se vsaj na 10 delovnih mest in dobila le eno povabilo na razgovor (kar tudi ni za podcenjevati). Opazila sem, da je standard tu veliko visji in designerji veliko boljsi... vendar je ravno to fajn, saj lahko rastem le med boljsimi od sebe. Skratka, moj prvi razgovor v Sydney-ju je potekal zelo ok in k sreci nisem imela nobenih tezav z jezikom. Zmenili smo se da zacnem takoj naslednji dan, na t.i. poskusnem obdobju nekaj tednov.

Kar me je najbolj presenetilo v novi sluzbi so sodelavci, ki so neverjetno sprosceni. Predvsem pa smo zelo pisana druscina. Ceprav smo v Avstraliji, med nami skoraj ni cloveka, ki je tu rojen. Sef je anglez, designer je pol nizozemc pol nemc, designerka je skotinja, ena vodja projektov je (mislim da) tudi nemka, druga pa je porocena s hrvatom in ima sedaj popolnoma hrvaski priimek.

Danes je moj tretji dan v majhni buticni agenciji (Mainspring), ki dela prakticno vse (webe, tiskovine, illustracije...itd). Nahaja se v CBD (centru mesta), kjer prakticno ni mozno parkirati. Sicer pa se tam nahaja 90% vseh podjetij in skoraj vsi zaposleni prihajajo v sluzbo na isti nacin - s CityRailom (vlakom), vkjucno z mano. Izkusnja je primerljiva s tisto v Londonu ali New Yorku (baje). Ljudje na vlaku berejo knjige, poslusajo iPode, listajo casopise, telefonirajo, nekateri pa celo spijo. Prvi dan je bilo vse to tako zanimivo, da mi ni bilo ne do knjige, casopisa ali glasbe. Danes pa sem ze veselo poslusala iPoda in gledala skozi okno.

Sydney CityRail (dve rdeci piki oznacujeta mojo vstopno in izstopno postajo). S klikom na sliko si lahko ogledate vecjo karto.

Postaja za CityRail v Parramatti je priblizno 3km stran od doma zato me zjutraj tja odpelje Jernej. Ker ne maram vstajati pred 7mo (ze pred 9to je prezgodaj) mi niti na pamet ne pade, da bi sla pes. Z vlakom se vozim 40-50min in izstopim na postaji Wynyard, ki je priblizno 30km stran od doma. Od Wynyarda do joba je nato le se 5 minut hoje skozi srce Sydneyja, ki je zjutraj vsekakor zanimivo. Ljudje s kavo v roki tecejo cez cesto, jejo zajtrk v avtobusu ali berejo casopis med hojo. Ko smo ze pri cestah in plocnikih... naj omenim se semaforje, ki jih pesci ne upostevajo. Kazni za pesce (kakor vem ni) in zato se skoraj nikomur ne da cakati na zeleno. Razen naju z Jernejem, ki z izgubljenimi turisti cakava na zeleno. No, vsaj sva... sedaj sva ze malo bolj domaca. Kmalu sva dojela da kdaj lahko narediva izjemo in slediva lokalcem.

Toliko za enkrat. Naj napisem samo se to, da sem zopet zamudila Missy Higgins (in to v Parramatti), vendar se ze veselim "Bele Zabave", ki bo nekaksna avstralska razlicica "White Sensation" v Amsterdamu, ki sva jo z Jernejem obiskala lansko poletje. Bilo je neverjetno in prepricana sem da bo v Sydney-ju se boljse, saj bo lokacija enako misticna, glavni gost vecera pa bo Armin Van Buuren, moj najljubsi dj in producent. Bistvo dogodka je popolna preobrazba v belo, kar pomeni, da bodo vsi gosti vecera obleceni popolnoma v belo in to v ogromnem stadionu Sydney Dome. Komaj cakam! "White Party" bo 6. junija.

Danes je, v slabem stanju, prispel se zadnji paket, ki sem jih v naprej pripravila za posiljanje v Sydney