petek, 14. marec 2014

7 let

Danes zvecer, ko sem se (po dolgocasni avtocesti) vozila domov iz Gold Coasta (kjer igram hokej), sem dobila inspiracijo za nov post. Je ze skrajni cas, da kaj novega napisem.


(Bozic/Christmas 2013)

Pise se leto 2014 in pred kratkim sem dopolnila 7 let zivljenja v Avstraliji, prvic pa sem Avstralijo obiskala kot turist ze 10 let nazaj, daljnega leta 2004. Kot vsak migrant, sem se selila z dolocenimi pricakovanji in predstavami. Se vedno se spomnim tiste "slike" svoje prihodnosti, ki je zelo drugacna od trenutne realnosti. Med drugim si nikoli ne bi mislila, da se bom v Avstraliji zaljubila v... ne, deskanje. Hokej... na ledu!


(Hokej na ledu, Gold Coast, jaz spodaj desno)

Ko sva se z Jernejem selila v Avstralijo, sem svojo prihodnost videla v Melbournu, vendar naju je pot zanesla v Sydney, kjer sta se najini poti tudi locili. In, ko sva se razsla, bi se lahko preselila v Melbourne (ali kamorkoli), vendar sem izbrala Gold Coast, ker si nisem predstavljala (povsem sama) ziveti v velikem mestu kot je Melbourne (in stanovanja na Gold Coastu so bila tako poceni!). In tako sva odsla, jaz in macek Moe, v novo zivljenje na Gold Coast, in sledilo je eno fenomenalno leto mojega zivljenja. Leto popolne svobode, leto, ko sem resnicno uzivala v svoji druzbi ter prvic in zadnjic - zivela sama. Svoje zivljenje v Avstraliji delim na 3 obdobja - Zivljenje z Jernejem v Sydneju, samsko zivljenje na Gold Coastu ter druzinsko zivljenje s Chrisom in Markom, v Loganu. Ta 3 obdobja se mi zdijo kot povsem locena zivljenja, saj so si med seboj zelo razlicna. Razen mene, nimajo skoraj nic skupnega. Danes, ko sem se vracala iz Gold Coasta, sem si zelela, da bi tam zivela malce dlje kot eno leto. In imam obcutek, da se nek dan mogoce spet vrnem.


(Gold Coast 2010)

Bliza se Markov drugi rojstni dan, in najin mali moz skrbi, da sva s Chrisom vsak vecer zelo zmatrana. Vcasih naju razveseli tudi z bujenjem sredi noci (ko ga zebe, mu je vroce, je zejen, ga bolijo zobki). Starsevstvo je veliko bolj naporno, kot sem si predstavljala. Vecino vecerov padem v posteljo ze okoli 9h, in ceprav spim povprecno 7 ur, se mi zdi, da mi primanjkuje vsaj eno leto spanja. Drugace pa je Mark cisto obicajen "toddler", v vrtcu celo pravijo, da je eden izmed "pridnih". V vrtec je zacel hoditi Novembra, ko je bil star 17. mesecev. Obiskuje ga 2x na teden, jaz pa medtem delam od doma, obcasno pa si vzamem tudi dan "frej" za pocitek in zase (ceprav potem ugotovim, da sem cel dan prala perilo ali tla in trgala plevel na vrtu, namesto da bi pocivala!). Z vrtcem sva s Chrisom res zadovoljna, saj je relativno blizu (10min z avtom) in Mark ga ima rad. Doma govorimo predvsem anglesko, vendar sem in tja vskoci tudi slovenska beseda. Vzgajanje otroka, v dveh jezikih, je tezje kot sem sprva mislila. Ze v enem jeziku je dovolj tezko!


(Mark, March 2014)

Vsak teden si obljubim, da bom kaj novega napisala na blog. Vsaj en odstavek! Ampak zivljenje je trenutno res "busy", in blog je padel na listo "low priority" kar pomeni, da ne pride pogosto na vrsto. Naslednjic bom pisala o "Desetih razlikah med Avstralijo in Slovenijo", ki vas bodo pomoje zanimale!

Do naslednjic pa si lahko preberete se en clanek... Na strani 16.
Download File - Eko Dezela, November 2013 (7.6MB)

9 komentarjev:

  1. Lepo te je končno spet 'slišat'. Strinjam se, da je otroka težko vzgajat dvojezično. Jaz s sinom govorim angleško in slovensko in je res težko, ampak mislim, da mu je to vseeno dobra popotnica za življenje. Te pa povsem razumem, da padeš v posteljo ob 9h. Tudi jaz, pa še zjutraj vstajam ob petih, ko gre mož v službo. Ampak kaj hočemo. I'll sleep when I'm dead, eh?

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo sem se razveselila vašega novega posta, bila sem že prepričana, da sta končali s pisanjem. Lepo je brati, da vam gre dobro. Mark je pravi cukrček! Lep pozdrav down under in čimprej nov post ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ooo, kako lepo, new aussie blog ni mrtev! Res, res lepo prebrat, kaj pri vas dogaja. Kako se zivljenje z otrokom spremeni in kako cas postane povsem nova dimenzija pa sama okua, zadnjih 6 tednov kolikor je star nas fantic. Lp v Avstralijo!Ooo, kako lepo, new aussie blog ni mrtev! Res, res lepo prebrat, kaj pri vas dogaja. Kako se zivljenje z otrokom spremeni in kako cas postane povsem nova dimenzija pa sama okua, zadnjih 6 tednov kolikor je star nas fantic. Lp v Avstralijo!Ooo, kako lepo, new aussie blog ni mrtev! Res, res lepo prebrat, kaj pri vas dogaja. Kako se zivljenje z otrokom spremeni in kako cas postane povsem nova dimenzija pa sama okusam zadnjih 6 tednov kolikor je star nas fantic. Lp v Avstralijo!

    OdgovoriIzbriši
  4. Zelo simpatičen Blog in spodbujam in podpiram vztrajnost! :)
    Sam sem bil downunder 2004 - ob Melbourna (kjer sem ostal mesec) pa do Malooloobe. Vse skupaj dobra 2 meseca. Nato se vrnil in ugotovil da je Slovenija raj v malem.. A tujini se spet bolj odpiram, saj čutim kako je Slovenija po drugi strani zelo omejena. Šeenkrat hvala za bloganje in vso srečo tebi in družini! Tomaž

    OdgovoriIzbriši
  5. Ooo, jaz sem pa šele danes odkrila tvoj blog in se prav veselim, da bom prebrala kaj vse se ti je dogajalo. Prav občudujem te!

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdrav v daljno Avstralijo!

    Čisto slučajno me je naključni klik zapeljal na tvojo spletno stran in sem z zanimanjem prebral tvojo življenjsko zgodbo.

    Želim tebi in tvojim dragim vse lepo in seveda veliko veselja in užitka v hokeju.

    OdgovoriIzbriši
  7. Saša, jupiiii za novo objavo, hip hip huraaaaa, po dolgem času si spet aktivna, tvoje življenje pa sploh! Lepe pozdrave v Avstralijo, uživaj na polno v vlogi matere in v deželi tam daleč od domovine :) pa uuupam, da se kmalu spet javiš tu gor :) :)

    Irena

    OdgovoriIzbriši
  8. Hej

    Nismo se pozabili na ta blog :P
    Ta blog je eden redkih, ki se ga da prebirat z navdusenostjo in pricakovanji ter pozirat besedo za besedo. Morda si kot avtorica tega ne predstavljas kako je, vemo pa mi vsi, ki to beremo. Vsak dan smo osvezevali stran in cakali nove prispevke. Verjetno zato, ker smo bili, tako kot ti, tudi mi navduseni nad avstralijo, ko si nam opisala vsak dogodek posebej in lepila slike :) cudovito ga je bilo spremlajti in sanjati o cem takem. Vem da se casi spremenijo. Pridejo otroci, druzina in poti se pocasi ustalijo... Vem, da je to to, po kar si sla :) ne bom predolgo pisal. Zelel bi pa povedat, da se cakamo kak blog in par dozivetih slik pokrajine, hisk, narave, mesta... iz Dezele tam spodaj :)

    Lep pozdrav v AU :)

    OdgovoriIzbriši
  9. Hey. Hvala za lepe besede. Se bom potrudila spet napisat kaksno objavo. Sicer pa je res, kar si rekel, da se pota ustalijo, in te dni se redko zalotim fotografirati kaj drugega poleg Marka. LP Sasha

    OdgovoriIzbriši