Long time, no blog

Vceraj je bil precej kul dan. Ko sem prisla iz sluzbe me je doma cakal paket iz Amazona. Ti paketi so vedno razlog za veselje! V paketu je bil poleg DVDja Transformers tudi najbolj "wanted" DVD na mojem spisku; Gold Edition Twin Peaks DVD Box. Vecer sem torej prezivela v druzbi svoje najljubse serije, ki me po 15. letih se vedno popolnoma fascinira. Ceprav je na tv-ju vedno kaj zanimivega, nekako nisem tv geek in imam veliko raje racunalnik, ki omogoca vec interakcije. Sem pa velik ljubitelj filmov in moja vedno vecja zbirka DVDjev postaja pogosti vir tv uzitkov.


Nova barva las


"Most wanted" koncno v moji zbirki DVDjev.

NewAussie blog se je pred nekaj tedni znasel na forumu STA Ljubljana. Ob ucinkoviti reklami je v moj mailbox prispelo nekaj novih imen in zgodb, ki so popestrile vsakodnevno tono spama. Hvala! V branju mailov sem uzivala in ce se ne motim sem odgovorila na vse e-maile. Upam, da so bili odgovori zadovoljivi. Pisite se kaj!

Danes se komaj premikam. V torek sem imela "session" z osebnim trenerjem. Ce se prav spomnim sem naredila skoraj tisoc pocepov, poleg ostalih vaj za moc. Ko sem zvecer koncno padla v posteljo me je iz sobe pregnal nepovabljen gost, ki je veselo pocival na steni. Huntsman spider je en najbolj pogostih hisnih pajkov vendar k sreci ni strupen. Jernej je reveza ujel in odnesel nazaj ven, kamor spada. V Avstraliji domuje okoli 20.000 vrst pajkov, med njimi tudi najbolj nevaren pajek na svetu "Funnel-Web Spider", ki je doma ravno v Sydneyju. Pripenjam kratek filmcek o najinem bliznjem srecanju tuje vrste.



Vceraj sva imela zdravniski pregled za stalno vizo, ki sva jo koncno vlozila dobra dva tedna nazaj. Sedaj se je postopek malce spremenil in je zdravniski pregled potrebno opraviti za na zacetku postopka. Po dokaj zanesljivih informacijah sva izvedela, da vizo lahko dobiva ze v 3-6 mescih, drugace pa se caka tudi 15 mesecev. Seveda pa nama jo lahko tudi zavrnejo. Zdravniski pregled je bil identicen tistemu, ki sva ga opravljala februarja v Sloveniji za studentsko vizo, vendar sva ga zaradi birokracije morala opravljati se enkrat. Stal naju je $500 (300eur), kar je priblizno toliko kot stane enotedenska najemnina in hrana v Sydney-ju. Na pregledu so nama jemali kri, meni celo iz obeh rok ker ena ni zelela sodelovati. Danes me na to spominjata dve modrici, s katerimi zgledam jot "junkie". Danes vsekakor nisem v svoji najboljsi formi.

Nekaj vikendov nazaj naju je (koncno) obiskal Ales! Z Alesem sva bila leta 2000-2002 sodelavca v IT podjetju v Ljubljani in oba vozila belega Peugeota 206. Ponovno sva se srecala leta 2006 in ugotovila da oba odhajava v Avstralijo. Kljub popolnemu naklucju pri nakupu kart, smo proti juznemu kontinentu leteli isti dan, Ales s Qantasom v Melbourne, midva pa z Emirati v Sydney. Ales je v Sydney priletel v soboto zjutraj in s seboj prinesel svoj Canon 400D, ki pa je zelo hitro pristal v mojih rokah in po 300 posnetkih, v dveh urah, ostal brez baterije. V nadaljevanju pripenjam nekaj fotografij, narejenih s Canonom 400D. Se vedno se nisem odlocila kateri fotoaparat si zelim. Kandidati so Canon 400D, Nikon D80, Sony A100. Moj najljubsi spomin na ta vikend je podajanje frizbija pozno popoldne na Wanda Beachu.




















Vec slik narejenih z Alesevim Canon D400 lahko vidite tukaj.

Kaj se zgodi, ko izpustis koscek koze pri nanosu soncne kreme :)

Svoje dneve med tednom prakticno v celoti prezivim v sluzbi ali na poti tja in nazaj. Vlak postaja moj drugi dom. Na teden na vlaku prezivim okoli 12-15 ur, priblizno 3.5 ur na dan. Brez i-Poda, dobre knjige in revij bi bilo dnevno migriranje na drug konec Sydney-ja neznosno, tako pa poskusam ta cas izkoristiti zase. Knjige, revije in mp3 playerji v velikih mestih resnicno postanejo nujna dodatna oprema. Prostornina moje torbe se je v Avstraliji povecala za 70% in tehta priblizno 5kg. O selitvi se ne razmisljam resno saj se trenutno raje transportiram, kot da zivim nekje kjer mi ni vsec in placujem visjo najemnino. Po vsej verjetnosti bova se nekaj casa ostala v Cronulli, obstaja pa precej verjetna moznost da bova v prihodnosti zapustila Sydney. Ozji izbor lokacij je se v nastajanju.


Soncni zahod, 22.10.2007...


...slikan s sluzbenega balkona



Pred nekaj tedni sem se iz sluzbe prvic vrnila z avtom. Bil je cudovit soncen cetrtek in Jernej mi je mazdico pustil na parkiriscu pod Harbour mostom. Po dolgem casu sem bila spet za volanom, s spuscenim oknom in vklopljenim GPS-om. Ta me je vodil cez Harbour Bridge (most), skozi katerega sem se do sedaj zapeljala mogoce 2x, vendar nikoli z volanom v svojih rokah. V trenutku, ko sem zapeljala cez most, ki povezuje severni in juzni Sydney, sem se resnicno pocutila svobodno in samostojno. Kjub koloni in gostemu prometu. Spusceno okno je omogocilo, da je veter kustral moje kratke lase, medtem ko me je GPS usmerjal na pravi pas za vkjucitev na avtocesto. Obcutek je bil super. Volan v rokah, glasba v avtu, veter v laseh. Za volanom se vedno pocutim v popolni kontroli nad svojim ciljem in pogosto tudi nad svojim zivljenjem. Vendar je v zivljenju najlepse ravno to, da nikoli ne ves kam te bo pripeljalo. Mene je pripeljalo sem.

17a Searl Road, Cronulla