Moe

Hey all. Uff, zdej pa ze nekaj casa nisem pisala. Kar malce zanemarjam tale blog, ne? Vedno, ko se zelim "spraviti" k pisanju, vmes pride nekaj drugega ali pa enostavno nisem v moodu za pisanje. Zadnje case neverjetno veliko pisem, ker moramo na faksu neprestano pisati neke seminarske in drug teden moram spet oddati kar dve, plus eno prezentacijo. Vse skupaj okoli 4000 besed. Kar res ni tako enostavno za nekoga, ki je zadnjih 8 let vec ali manj pisal samo e-maile. Kot designer, vsekakor nisem vajena vsega tega pisanja in prezentiranja. Veliko bolj domace mi je cel dan sedeti pred racunalnikom, brez kakrsnegakoli kontakta z ljudmi.


Pred kaksnim tednom sem se udelezila sydney design festivala...

Od kar sva se vrnila iz Slovenije je kar veliko novega. Spoznala sva prijetno druzino iz Slovenije, Jernej je dobil povisico, jaz pa sem zacela malo manj delat in vec studirat. Na faksu sem dobila priblizno 10 novih sosolcev in prav vsi v razredu smo iz druge drzave! Slovenija, Francija, Spanija, Nemcija, Italija, Svica, Brazilija, Columbija, Vietnam, Indonezija, Pakistan, Tajska, Sri Lanka, Indija... Norisnica. Vsi seveda govorimo anglesko, eni bolje kot drugi, vsi s svojim posebnim naglasom. Skratka, zelo pisana in zanimiva druscina. Bom probala organizirat en photoshoot, ker bo zelo zanimivo imeti vse rase na eni sliki! Toliko razlicnih ljudi na enem mestu! Nekaj posebnega je v tem, kot nekaksna olimpijada!

Ko smo ze pri olimpijadi... Sem gledala le otvoritev, ki se mi je zdela izjemno dobra, celo ganljiva. Avstralci so vsak dan dobivali medalje, tako da sem se hitro izgubila v stetju... na koncu pa sem izvedela, da so zakjucili z 46-timi medaljami in se uvrstili na 5. mesto. Go Aussies!

Drugace pa...vse po starem... Jernej zelo veliko dela in je redko doma. Jaz ze malce skilim za nepremicninami v severnem delu Sydneyja, kjer imava trenutno oba sluzbe in jaz faks. Ceprav sva oba zaljubljena v Cronullo, je vcasih zelo naporno 3 ure na dan preziveti v avtomobilu. Prejsnji vikend sva tudi vikend prezivela v avtu in sicer na poti k vecerjam in obiskom na vseh koncih mesta. Pripenjam nekaj simpaticnih fotk s ceste...













Sedaj pa k najbolj lustni novici! V petek sem posvojila stiri leta starega muca, iz zavetisca v Penrithu (ki je na popolnoma drugem koncu Sydneyja). Prvi dnevi so bili precej cudni, saj ze 6 let nisem imela macka, vendar sem se zelo hitro spet navadila. Moe je zelo lep in prijazen muc, vendar se mu vidi, da ni imel lepe mladosti. Tudi ta kosmata kepica je bitje s strahovi in spomini. Ta teden sem veliko casa prezivela z njim, ga spoznavala in ga razvajala. Naredila sem tudi krajsi filmcek...












Prijatelj Emeil in njegov pes Rocky. Emeil me je peljal v Penrith, da sem lahko spoznala Moe-ja!

Toliko zaenkrat. Pisite kaj vas zanima in bom probala odgovoriti!